1., 2. Kakšne spremembe je mogoče narediti, kot je to razvidno iz Tonyjevega primera?

TONY je bil tik pred tem, da pusti srednjo šolo. Odraščal je brez očeta in šola ga ni zanimala. Konce tedna je preživljal s prijatelji ali v kinu. Ni bil nasilen in ni zlorabljal drog, vendar njegovo življenje ni imelo smisla. Prav tako je dvomil v obstoj Boga. Nato pa je srečal zakonca, ki sta bila Priči, in se z njima pogovarjal o svojih dvomih in vprašanjih. Dala sta mu dve brošuri, in sicer Nastanek življenja – pet vprašanj, vrednih razmisleka in Ali je bilo življenje ustvarjeno?.

² Ko sta se zakonca vrnila, je Tony imel povsem drugačno stališče. Brošuri je preučil tako temeljito, da sta bili oguljeni in zmečkani. »Mora obstajati Bog,« je rekel. Sprejel je svetopisemski tečaj in sčasoma se je njegov pogled na življenje spremenil. Prav tako je iz slabega učenca napredoval v enega najboljših učencev na šoli. Tudi ravnatelj, ki je vedel za njegovo novo vero, je bil presenečen. Rekel je: »Tvoj odnos do šole se je zelo spremenil in tvoje ocene so se izboljšale. Ali je to zato, ker se družiš z Jehovovimi pričami?« Tony je pritrdil in nato odlično oznanjeval. Uspešno je zaključil  srednjo šolo in danes služi kot redni pionir in strežni služabnik. Vesel je, da ima sedaj čudovitega očeta Jehova. (Ps. 68:5)

3. Kaj Jehova svetuje mladim?

³ Tonyjev primer nas spomni na to, kako zelo se Jehova zanima za vas mlade. Želi, da imate zares uspešno in zadovoljno življenje. Zato vam svetuje: »Spominjaj se svojega Velikega stvarnika v dnevih svoje mladosti.« (Prid. 12:1) V današnjem svetu je to včasih težko. Toda še zdaleč ni nemogoče. Z Božjo pomočjo ne boste uspešni le v mladosti, ampak vse življenje. Da bi to lažje razumeli, si poglejmo, kaj se lahko naučimo iz tega, kako so Izraelci zavzeli Obljubljeno deželo in kako je David porazil Goljata.

4., 5. Kaj dragocenega se lahko naučimo iz tega, kako so Izraelci zavzeli Kanaan in kako je David porazil Goljata? (Glej sliki pri naslovu.)

⁴ Ko so bili Izraelci pred vstopom v Obljubljeno deželo, jim Bog ni zapovedal, naj se izurijo za boj. (5. Mojz. 28:1, 2) Naročil jim je, naj poslušajo njegove zapovedi in mu zaupajo. (Joz. 1:7–9) S človeškega vidika je bil ta nasvet morda nesmiseln. Vendar je bil to najboljši nasvet, saj jim je Jehova naklanjal zmage nad Kanaanci. (Joz. 24:11–13) Da bi bili poslušni Jehovu, potrebujemo vero, in vera nas vedno vodi do uspeha. Ta resnica se z minevanjem časa ni spremenila in še vedno velja.

⁵ Mogočni vojak Goljat je bil visok skoraj tri metre in dobro oborožen. (1. Sam. 17:4–7) Toda David je imel samo dve stvari: pračo in vero v svojega Boga Jehova. Tistim, ki niso imeli vere, se je David prav gotovo zdel nespameten. Kako zelo so se motili! Nespameten je bil pravzaprav Goljat. (1. Sam. 17:48–51)

6. Kaj bomo obravnavali v tem članku?

⁶ V prejšnjem članku smo pregledali štiri dejavnike, ki prispevajo k naši sreči in uspehu v življenju. Spoznali smo, da moramo poskrbeti za svoje duhovne potrebe, biti hvaležni za prijatelje, ki nam jih daje Bog, si postaviti prave cilje in ceniti svobodo, ki jo imamo kot Božje ljudstvo. Raziščimo to temo še podrobneje, tako da pregledamo načela, ki so zapisana v 16. psalmu.

7. a) Kako bi opisal duhovnega posameznika? b) Kaj je bil Davidov »delež« in kako je to vplivalo na Davida?

⁷ Duhovni človek veruje v Boga in na stvari gleda tako kot Bog. Vodstvo išče pri Bogu in je odločen, da ga uboga. (1. Kor. 2:12, 13) David nam je v tem dober zgled. Zapel je: »[Jehova] je moj delež – moj odmerjeni del in moja čaša.« (Ps. 16:5) Ta »delež« je bilo Davidovo tesno prijateljstvo z Bogom, h kateremu se je zatekel. (Ps. 16:1) Zato je lahko rekel: »Vse v meni se raduje.« Davida ni nič razveseljevalo bolj kot tesno prijateljstvo z Jehovom. (Beri Psalm 16:9, 11.)

8. Kaj prispeva k pravemu zadovoljstvu?

⁸ Veselja, ki ga je imel David, ne morejo občutiti tisti, ki so v življenju osredotočeni na užitke in bogastvo. (1. Tim. 6:9, 10) Neki brat iz Kanade je rekel: »Pravo zadovoljstvo ne izvira iz tega, kar iz življenja iztisnemo, ampak iz tega, kar damo Bogu Jehovu, ki je  dajalec vsakega dobrega darila.« (Jak. 1:17) To, da razvijemo vero v Jehova in mu služimo, daje našemu življenju smisel in zadovoljstvo. Kako si lahko okrepimo vero? Z Jehovom moramo preživljati čas, tako da beremo njegovo Besedo, opazujemo stvarstvo in razmišljamo o njegovih lastnostih, tudi o njegovi ljubezni do nas. (Rim. 1:20; 5:8)

9. Kako lahko dovoliš, da te tako kakor Davida oblikuje Božja Beseda?

⁹ Bog nam svojo ljubezen včasih kaže tako, da nas opominja kot oče. David je cenil takšno prijazno opominjanje. Rekel je: »Slavil bom Jehova, ki mi svetuje. Tudi ponoči me poučujejo moje obisti.« (Ps. 16:7) Poglobljeno je premišljeval o Božjih mislih, jih sprejel za svoje in dovolil, da ga oblikujejo. Če boš tudi ti tako delal, bosta rasli tvoja ljubezen do Boga in želja, da ga ubogaš. Poleg tega boš dosegel duhovno zrelost. Sestra Christin je rekla: »Ko raziskujem in poglobljeno premišljujem o prebranem, imam občutek, da je Jehova to napisal samo zame!«

10. Kako nam glede na Izaija 26:3 koristi, če smo duhovno naravnani?

¹⁰ Če smo duhovno naravnani, lahko vidimo svet in njegovo prihodnost z Božjimi očmi. Takšno izjemno spoznanje in uvid nam daje Jehova. Zakaj? Želi, da na prvo mesto v življenju damo prave stvari, sprejemamo modre odločitve in na prihodnost gledamo z zaupanjem. (Beri Izaija 26:3.) Brat Joshua, ki živi v Združenih državah, ugotavlja: »Tesen odnos z Jehovom nam pomaga, da imamo pravi prednostni vrstni red.« Kako zelo resnične so te besede!

11. Kako je David izbiral svoje prijatelje?

¹¹ Beri Psalm 16:3. David je znal najti prave prijatelje. Veselje je našel v družbi tistih, ki so ljubili Jehova. Opisal jih je kot »svete«, ker so bili moralno čisti in pošteni. Neki drug psalmist je imel glede izbire prijateljev enako stališče. Napisal je: »Tovariš sem vsem, ki se te bojijo in izpolnjujejo tvoje ukaze.« (Ps. 119:63) Kot smo videli že v prejšnjem članku, lahko tudi ti najdeš številne dobre prijatelje med tistimi, ki se bojijo Jehova in ga poslušajo. In tvoji prijatelji so lahko različnih starosti.

12. Na čem je temeljilo prijateljstvo med Davidom in Jonatanom?

¹² Psalmist David si ni izbiral prijateljev samo med vrstniki. Ali se spomniš, kdo je bil Davidov tesni prijatelj? To je bil Jonatan. Pravzaprav je njuno prijateljstvo eno najlepših prijateljstev, ki so zapisana v Svetem pismu. Ali si vedel, da je bil Jonatan kakšnih 30 let starejši od Davida? Na čem je temeljilo njuno prijateljstvo? Temeljilo je na veri v Boga, medsebojnem spoštovanju in tem, da sta drug pri drugem videla pogum, ko sta se bojevala proti Božjim sovražnikom. (1. Sam. 13:3; 14:13; 17:48–50; 18:1)

13. Kako lahko razširiš svoj krog prijateljev? Povej primer.

¹³ Tako kot David in Jonatan tudi mi z veseljem ljubimo tiste, ki ljubijo Jehova in verujejo vanj. Kiera, ki že več let služi Bogu, pravi: »Prijateljstva sem sklenila s posamezniki s celega sveta, ki so različnega porekla in kulture.« Če boš razširil svoj krog prijateljev, boš jasno  videl, kako nas združujeta Božja Beseda in sveti duh.

14. a) Kaj ti lahko pomaga, da si postaviš prave cilje? b) Kaj nekateri mladi menijo glede postavljanja duhovnih ciljev?

¹⁴ Beri Psalm 16:8. David je bil v življenju osredotočen na služenje Bogu. Tudi ti imaš lahko zares zadovoljno življenje, če daš služenje Jehovu na prvo mesto in si postaviš cilje, ki so všeč Jehovu. Brat Steven je rekel: »To, da si prizadevam za cilje, jih dosežem in nato vidim svoj napredek, mi prinaša zadovoljstvo.« Neki mlad brat iz Nemčije, ki sedaj služi v drugi državi, je dejal: »Ko bom star, se ne želim ozreti na svoje življenje in videti, da se je vse, kar sem naredil, vrtelo le okoli mene.« Ali tudi ti čutiš enako? Če je tako, potem izkoristi svoje sposobnosti, da častiš Boga in pomagaš drugim. (Gal. 6:10) Postavi si duhovne cilje in v molitvi prosi Jehova, da ti jih pomaga doseči. Lahko si prepričan, da bo Jehova odgovoril na tvoje molitve. (1. Jan. 3:22; 5:14, 15)

15. Katere cilje si lahko postaviš? (Glej okvir » Nekaj praktičnih ciljev«.)

¹⁵ Katere cilje si lahko postaviš? Morda to, da na krščanskih shodih komentiraš s svojimi besedami, pioniraš ali greš v Betel. Mogoče se lahko naučiš tujega jezika, da bi služil na tujejezičnem področju. Barak, mladi polnočasni služabnik, pravi: »To, da se vsako jutro zbudim in vem, da Jehovu dajem vse svoje moči, me navdaja z občutkom, ki mi ga ne bi mogla dati nobena druga dejavnost.«

16. Kako je David gledal na Jehovova pravična merila in zakaj?

¹⁶ Kot smo videli v prejšnjem članku, nas Božji pravični zakoni in načela osvobodijo, tako da nam pomagajo razviti ljubezen do dobrega in sovraštvo do slabega. (Amos 5:15) Psalmist David je priznal, da je Jehovova dobrota velika. (Ps. 31:19) Dobrota je moralna  vrlina. Jehova je dober v vsem, kar dela, in vse dobro prihaja od njega. David se je marljivo trudil posnemati svojega Boga in njegovo dobroto ter ljubiti to, kar ljubi Jehova. Prav tako je razvil sovraštvo do tega, kar je v Božjih očeh slabo. Sem spada malikovanje. To je običaj, ki ponižuje ljudi in Jehova prikrajša za slavo, ki mu pripada. (Iza. 2:8, 9; Raz. 4:11)

17., 18. a) Kaj je David rekel o posledicah krivega čaščenja? b) Zakaj si ljudje množijo bolečine?

¹⁷ V svetopisemskih časih je bila spolna nemorala pogosto del krivega čaščenja. (Ozej 4:13, 14) Takšna oblika čaščenja je bila privlačna za grešno telo, vendar ni prinesla trajne sreče. Ravno nasprotno! David je rekel, da se bolečine množijo tistim, ki častijo krive bogove. (Ps. 16:4) Ti ljudje so krivim bogovom celo žrtvovali svoje otroke. (Iza. 57:5) Jehovu se je gnusila takšna krutost. (Jer. 7:31) Če bi živel v tistem času, bi bil brez dvoma hvaležen svojim staršem, da verujejo v Jehova in so mu poslušni.

¹⁸ Tudi danes mnoge krive vere pogosto dopuščajo spolno nemoralo in celo homoseksualnost. Toda posledice takšne tako imenovane moralne svobode so še vedno iste, kot so bile v svetopisemskih časih. (1. Kor. 6:18, 19) »Bolečine se množijo tistim«, ki tako ravnajo, kar lahko jasno vidimo. Zato mladi poslušajte svojega nebeškega Očeta. Bodite povsem prepričani, da je poslušnost Bogu vam v dobro. Zapomnite si, da je škoda, ki jo povzroči napačno ravnanje, veliko večja od kakršnih koli trenutnih užitkov. (Gal. 6:8) Prej omenjeni Joshua je rekel: »Svojo svobodo lahko uporabljamo, kot želimo, toda če jo zlorabljamo, ne bomo zadovoljni.«

19., 20. Katerih blagoslovov so deležni mladi, ki verujejo v Jehova in ga poslušajo?

¹⁹ Jezus je svojim sledilcem rekel: »Če ostanete v moji besedi, ste zares moji učenci. Spoznali boste resnico, in resnica vas bo osvobodila.« (Jan. 8:31, 32) Hvaležni smo Jehovu, da nas je osvobodil krive religije, nevednosti in vraževerja. V prihodnosti pa se bomo lahko veselili »veličastne svobode Božjih otrok«. (Rim. 8:21) To svobodo lahko delno okusimo že sedaj, če ostanemo v Kristusovi besedi oziroma upoštevamo njegove nauke. Tako bomo spoznali resnico, saj se ne bomo le učili o njej, ampak bomo po njej tudi živeli.

²⁰ Mladi, cenite svobodo, ki vam jo daje Bog. Modro jo uporabljajte in si tako postavite dober temelj za prihodnost. Neki mlad brat je rekel: »To, da v mladosti svobodo modro uporabljaš, ti lahko pomaga kasneje, ko si pred večjimi odločitvami, kot na primer najti primerno zaposlitev, se poročiti ali nekaj časa ostati sam.«

21. Kako lahko ostaneš na poti, ki vodi do »pravega življenja«?

²¹ V tem starem svetu je tudi to, čemur ljudje rečejo dobro življenje, v najboljšem primeru negotovo in kratko. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo jutri. (Jak. 4:13, 14) Zato je modro, da ostaneš na poti, ki vodi do »pravega življenja« – večnega življenja. (1. Tim. 6:19) Bog te ne sili, da hodiš po tej poti. Odločitev je tvoja. Naj bo Jehova tvoj »delež«. Ceni številne »dobre stvari«, ki ti jih daje Jehova. (Ps. 103:5) Lahko si prepričan, da ti bo dal obilje veselja, ki bo trajalo večno. (Ps. 16:11)