1., 2. Zakaj je modro, da poslušaš svojega Stvarnika, ko si v življenju postavljaš cilje? (Glej slike pri naslovu.)

ČE SI mlad, si glede svoje prihodnosti verjetno dobil že veliko nasvetov. Učitelji, šolski svetovalci in drugi te morda spodbujajo, da si pridobiš visokošolsko izobrazbo in ustvariš uspešno kariero. Vendar ti Jehova svetuje drugače. Seveda želi, da si v šoli marljiv, da se boš po končanem šolanju lahko sam preživljal. (Kol. 3:23) Toda ko se odločaš, kaj je v življenju najpomembnejše, te Jehova spodbuja, da te vodijo modra načela in da v teh zadnjih dneh živiš tako, da ugajaš njemu. (Mat. 24:14)

² Imej v mislih, da Jehova vidi celotno sliko, ker ve, kaj se bo zgodilo v prihodnosti in da bo ta svet kmalu uničen. (Iza. 46:10; Mat. 24:3, 36) Jehova te dobro pozna in ve, kaj ti bo prineslo pravo zadovoljstvo in srečo. Poleg tega ve, zaradi česa boš razočaran in nesrečen. Zato ne glede na to, kako razumen se morda zdi nasvet od ljudi, prav gotovo ni moder, če ne temelji na Božji Besedi. (Preg. 19:21)

3., 4. Kako je to, da sta Adam in Eva upoštevala slab nasvet, vplivalo na njiju in njune potomce?

³ Slab nasvet se je pojavil že na začetku človeške zgodovine in prvi, ki ga je dal, je bil Satan. Ta ošabni svetovalec je Evi rekel, da bosta z možem srečnejša, če se bosta sama odločala, kako živeti. (1. Mojz. 3:1–6) Vendar so bili Satanovi motivi sebični. Želel je, da bi Adam, Eva in njuni potomci ubogali in častili njega namesto Jehova. Kaj dobrega je Satan sploh storil za Adama in Evo? Vse, kar sta imela, jima je dal Jehova – drug drugega, čudovit dom in popolno telo, ki bi jima omogočalo večno življenje.

⁴ Na žalost Adam in Eva nista ubogala Boga in sta s tem pretrgala odnos z njim. Kot vemo, so bile posledice katastrofalne. Tako kot cvet, ki se ga odtrga od rastline, počasi uvene in umre, tako sta se tudi Adam in Eva postarala in umrla. Tudi njuni otroci so trpeli zaradi posledic greha. (Rim. 5:12) Prav tako se danes večina ljudi ne želi podrediti Bogu in se raje odloči živeti po svoje. (Efež. 2:1–3) Iz posledic je jasno razvidno, da »ni modrosti [. . .] proti Jehovu«. (Preg. 21:30)

5. O čem je bil Bog prepričan glede ljudi in ali se je pri tem zmotil?

⁵ Toda Jehova je bil prepričan, da ga bodo nekateri posamezniki in tudi številni mladi iskali in mu želeli služiti. (Ps. 103:17, 18; 110:3) Ti mladi so Jehovu zelo dragoceni! Ali si tudi ti med njimi? Če si, potem se prav gotovo veseliš številnih »dobrih stvari«, ki jih daje Bog in ki te zelo osrečijo. (Beri Psalm 103:5; Preg. 10:22.) Kot bomo videli v nadaljevanju, k tem »dobrim stvarem« spada obilje duhovne hrane, najboljši prijatelji, pravi cilji in resnična svoboda.

6. Zakaj bi morali skrbeti za svoje duhovne potrebe in kako nam Jehova pri tem pomaga?

⁶ V nasprotju z živalmi imamo ljudje duhovne potrebe, ki nam jih lahko zadovolji edino naš Stvarnik. (Mat. 4:4) Če ga poslušamo, si pridobimo uvid, modrost in srečo. »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb,« je rekel Jezus. (Mat. 5:3) Da bi lahko poskrbeli za svoje duhovne potrebe, nam je Bog dal svojo Besedo. Prav tako nas oskrbuje z obiljem duhovne hrane po »zvestem in preudarnem sužnju«. (Mat. 24:45) Ta hrana je zares raznolika in bogata! (Iza. 65:13, 14)

7. Kakšne koristi imamo, če se hranimo z duhovno hrano, ki jo daje Bog?

⁷ Duhovna hrana od Boga nam daje modrost in razsodnost, ki nas lahko ščitita na različnih področjih. (Beri Pregovori 2:10–14.) Ti lastnosti nam na primer pomagata prepoznati lažne nauke, kot je ta, da ne obstaja Stvarnik. Ščitita nas tudi pred razmišljanjem, da sta denar in imetje ključ do sreče. Prav tako nam pomagata prepoznati napačne želje in škodljive navade ter se jim upreti. Naredimo vse, kar lahko, da si pridobimo modrost in razsodnost. Ko si pridobivamo ti dragoceni lastnosti, lahko iz lastnih izkušenj spoznamo, da nas Jehova  ljubi in nam želi najboljše. (Ps. 34:8; Iza. 48:17, 18)

8. Zakaj bi se moral že sedaj zbližati z Jehovom in kako ti bo to koristilo v prihodnosti?

⁸ Vsi deli Satanovega sveta bodo kmalu uničeni in Jehova bo naša edina zaščita. Morda bo prišel čas, ko bomo celo za obrok hrane povsem odvisni od Jehova. (Hab. 3:2, 12–19) Zato se že sedaj zbližaj s svojim nebeškim Očetom in utrdi svoje zaupanje vanj. (2. Pet. 2:9) Če boš tako ravnal, se boš ne glede na to, kaj se bo dogajalo okrog tebe, počutil kot psalmist David, ki je napisal: »Jehova imam stalno pred seboj. Ker je on na moji desni, ne bom omahnil.« (Ps. 16:8)

9. a) Kaj Jehova dela glede na to, kar piše v Janezu 6:44? b) Kaj je edinstvenega pri tem, ko prvič srečamo druge Priče?

⁹ Jehova vabi k sebi tiste, ki jim dovoli, da postanejo člani njegove duhovne družine. K pravemu čaščenju nežno vabi ljudi, ki so iskrenega srca. (Beri Janez 6:44.) Kaj veš o posamezniku, ki ni Priča in ga srečaš prvič? Razen tega, kako mu je ime in kakšen je njegov videz, verjetno zelo malo. Vendar je povsem drugače, ko srečaš nekoga, ki pozna in ljubi Jehova. Čeprav ta oseba prihaja iz drugačnega okolja, druge dežele, naroda ali kulture, že veliko veš o njej in ona o tebi!

10., 11. Kaj skupnega imamo Božji služabniki in kako nam to koristi?

¹⁰ Ko srečaš Pričo, lahko hitro ugotoviš, da oba govorita isti jezik – »čist jezik« resnice. (Zef. 3:9) To pomeni, da verjameta v istega Boga, imata ista moralna merila in upanje na prihodnost. Če vse to veš o drugi osebi, ji lahko zaupaš in z njo spleteš tesno prijateljstvo, ki bo trajalo večno.

¹¹ Ne pretiravamo, če rečemo, da imamo Jehovovi častilci najboljše prijatelje, in to po celem svetu. Seveda  moramo večino izmed njih še spoznati! Kdo poleg Jehovovega ljudstva še ima nekaj tako dragocenega?

12. Katere duhovne cilje si lahko postaviš?

¹² Beri Pridigar 11:9–12:1. Ali imaš duhovne cilje, ki si jih prizadevaš doseči? Mogoče se trudiš vsak dan prebrati odlomek iz Svetega pisma. Morda pa se trudiš izboljšati govorniške in poučevalne sposobnosti. Kako se počutiš, ko pri sebi vidiš napredek oziroma ko ga opazijo drugi in te pohvalijo? Brez dvoma si vesel svojega dosežka. To je čisto prav, saj s tem tako kot Jezus daješ Božjo voljo pred lastne želje. (Ps. 40:8; Preg. 27:11)

13. Zakaj je služenje Bogu v primerjavi s posvetnimi prizadevanji nekaj posebnega?

¹³ S tem da se osredotočamo na služenje Jehovu, opravljamo zadovoljujoče delo, ki ni niti približno nesmiselno. Apostol Pavel je napisal: »Bodite stanovitni, nepremakljivi, vedno zelo zaposleni v Gospodovem delu, saj veste, da vaš trud v Gospodu ni zaman.« (1. Kor. 15:58) Ravno nasprotno pa posameznik, ki si prizadeva za posvetne cilje, ni zares srečen. Čeprav je morda videti uspešen, je njegovo življenje prazno. (Luk. 9:25) To se lahko naučimo iz zgleda kralja Salomona. (Rim. 15:4)

14. Kaj se lahko naučimo iz Salomonovega preizkusa?

¹⁴ Salomon, ki je bil izjemno bogat in vpliven, se je odločil za preizkus. Rekel je: »Daj, da preizkusim veselje in da uživam v dobrem.« (Prid. 2:1–10) Gradil je hiše, vrtove, parke in delal, kar si je želel. Kako se je pri tem počutil? Ali je bil zadovoljen in srečen? Ni nam treba ugibati. Salomon sam je zapisal: »Ko pa sem se ozrl po vseh svojih delih, ki so jih storile moje roke, [. . .] sem videl, da je vse ničevost [. . .] in da ni od tega nobene koristi.« (Prid. 2:11) Zares pomemben pouk. Ali si ga boš vzel k srcu?

15. Zakaj je vera pomembna in kako ti lahko koristi glede na to, kar piše v Psalmu 32:8?

¹⁵ Jehova te želi obvarovati pred bolečinami in pred tem, da bi se moral učiti iz lastnih napak. Potrebuješ vero, da bi ubogal Boga in dal njegovo voljo na prvo mesto v življenju. Takšna vera je neprecenljiva in nikoli ne razočara. Jehova ne bo nikoli pozabil »ljubezni, ki ste jo pokazali do njegovega imena«. (Heb. 6:10) Marljivo se trudi, da si pridobiš močno vero, saj boš tako občutil, da ti tvoj nebeški Oče želi najboljše. (Beri Psalm 32:8.)

16. Zakaj bi morali ceniti svobodo in jo modro uporabljati?

¹⁶ »Kjer je Jehovov duh, tam je svoboda,« je napisal Pavel. (2. Kor. 3:17) Jehova ljubi svobodo in nas je ustvaril tako, da jo ljubimo tudi mi. Prav tako želi, da jo uporabljamo odgovorno, kar nam je v zaščito. Morda poznaš mlade, ki gledajo pornografijo, se vdajajo spolni nemorali, se ukvarjajo z ekstremnimi športi ali zlorabljajo droge in alkohol. Seveda jim to sprva prinese nekaj vznemirjenja ali užitkov. Vendar imajo zaradi tega pogosto  slabe posledice, kot so denimo bolezni, zasvojenost ali celo smrt. (Gal. 6:7, 8) Takšni mladi morda menijo, da so svobodni, vendar se motijo. (Titu 3:3)

17., 18. a) Kako nas poslušnost Bogu osvobaja? b) Zakaj lahko rečemo, da sta bila na začetku Adam in Eva bolj svobodna kot ljudje danes?

¹⁷ Pravzaprav nam to, da upoštevamo svetopisemska merila, koristi. Če smo poslušni Jehovu, imamo boljše zdravje in smo resnično svobodni. (Ps. 19:7–11) S tem da svobodo modro uporabljaš, in sicer znotraj meja Božjih popolnih zakonov in načel, pokažeš Bogu in staršem, da ti lahko zaupajo več svobode. Bog ima namen, da bo dal svojim zvestim služabnikom popolno svobodo, ki je v Svetem pismu opisana kot »veličastna svoboda Božjih otrok«. (Rim. 8:21)

¹⁸ Adam in Eva sta okusila takšno svobodo. Koliko omejitev jima je Bog dal v edenskem vrtu? Samo eno – nista smela jesti z enega drevesa. (1. Mojz. 2:9, 17) Ali se ti zdi ta omejitev stroga in nerazumna? Prav gotovo ne. Samo pomisli na številne človeške zakone, ki jih moramo danes poznati in upoštevati.

19. Kako nam Jehova in Jezus pomagata, da bomo postali svobodni?

¹⁹ Jehova s svojimi služabniki ravna zelo modro. Ni nam dal nešteto zakonov, ampak nas potrpežljivo uči, kako upoštevati zakon ljubezni. Želi, da živimo po njegovih načelih in da sovražimo, kar je slabo. (Rim. 12:9) Jezusov govor na gori je čudovit zgled takšnega poučevanja, saj se osredotoča na to, kje je vzrok za napačno ravnanje. (Mat. 5:27, 28) Kristus nas bo kot kralj Božjega kraljestva učil tudi v novem svetu, tako da bomo povsem odsevali njegov pogled na pravičnost in nezakonitost. (Heb. 1:9) Prav tako nam bo pomagal do fizične in umske popolnosti. Samo predstavljaj si, kako bo, ko te ne bo več obremenjeval greh in ne boš več občutil njegovih posledic. Takrat boš končno užival »veličastno svobodo«, ki jo je obljubil Jehova.

20. a) Kako Jehova uporablja svojo svobodo? b) Kako lahko posnemamo Boga?

²⁰ Seveda ne bomo nikoli absolutno svobodni. Pri uporabi svobode nas bo vodila ljubezen do Boga in do soljudi. Jehova nas vabi, da ga posnemamo. Ima neomejeno svobodo, vendar se je odločil, da ga pri ravnanju z inteligentnimi stvarjenji vodi ljubezen. (1. Jan. 4:7, 8) Zato je logično, da bomo resnično svobodni le takrat, ko nas bo vodila Božja ljubezen.

21. a) Kaj je David čutil do Jehova? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

²¹ Ali si hvaležen za številne »dobre stvari«, ki ti jih daje Jehova, kot je obilje duhovne hrane, dobri prijatelji, pravi cilji in upanje na popolno svobodo? (Ps. 103:5) Če si, potem se počutiš tako, kot se je David, ko je molil: »Dal mi boš spoznati pot življenja. Tvoje obličje me napolnjuje z radostjo, veselje je vekomaj na tvoji desnici.« (Ps. 16:11) V naslednjem članku bomo pregledali še nekaj duhovnih draguljev iz 16. psalma. Ti nam bodo pomagali najti ključ do zares zadovoljnega življenja.