1., 2. Kaj mora vsak od nas delati, kot je to razvidno iz Angelitovega doživetja?

ALI so tvoji starši Jehovove priče? Če so, potem imej v mislih, da od njih ne moreš podedovati osebnega odnosa z Jehovom. Vsak mora sam razviti prijateljstvo z Jehovom ne glede na to, ali njegovi starši služijo Bogu ali ne.

² Razmisli o primeru brata Angelita. Bil je vzgojen v družini Prič. Vendar si v mladosti z Bogom ni bil blizu. Takole pove: »Jehovu sem služil samo zato, ker sem želel delati, kar dela moja družina.« Toda Angelito se je odločil, da bo več časa namenil branju Božje Besede in poglobljenemu premišljevanju. Prav tako je začel bolj redno moliti k Jehovu. Kaj je spoznal? Angelito pravi: »Ugotovil sem, da se s svojim dragim očetom Jehovom lahko zbližam samo tako, da ga sam spoznam.« Angelitovo doživetje nas navede na to, da se vprašamo: Kakšna je razlika med tem, da smo seznanjeni z Jehovom, in tem, da ga dobro poznamo? Kako lahko spoznamo Jehova?

3. Kakšna je razlika med tem, da smo seznanjeni z Jehovom in da ga dobro poznamo?

³ Morda menimo, da poznamo Jehova, ker vemo, kako mu je ime, oziroma ker vemo nekaj glede tega,  kar je rekel ali naredil. Toda poznati Jehova zajema še nekaj več. Vzeti si moramo čas, da se učimo o Jehovu in njegovih čudovitih lastnostih. Samo tako lahko razumemo, zakaj nekaj reče ali naredi. To nam pomaga ugotoviti, ali odobrava naše mnenje, odločitve in dejanja. Ko vemo, kaj Jehova pričakuje od nas, moramo v skladu z naučenim tudi ravnati.

4. Kako nam pregledovanje zgledov iz Svetega pisma koristi?

⁴ Nekateri ljudje se nam morda posmehujejo, ker želimo služiti Jehovu. Morda nam celo nasprotujejo, ko se začnemo družiti z Božjim ljudstvom. Toda če zaupamo Jehovu, nas ne bo nikoli zapustil. Tako bomo začeli graditi prijateljstvo z Bogom, ki bo trajalo vse naše življenje. Ali lahko res tako dobro spoznamo Jehova? Lahko! To dokazujejo zgledi nepopolnih ljudi, kot sta na primer Mojzes in kralj David. Med pregledovanjem njunih dejanj bomo odgovorili na naslednji vprašanji: Kako sta spoznala Jehova? In kaj se lahko naučimo iz njunega zgleda?

5. Kaj se je odločil Mojzes?

⁵ Mojzes je ravnal v skladu s tem, kar se je naučil. Ko je bil star okoli 40 let, ni želel biti znan kot »sin faraonove hčere«, ampak se je odločil, da se bo družil z Božjim ljudstvom, Izraelci. (Heb. 11:24) Odrekel se je pomembnemu položaju. Ker se je postavil na stran Izraelcev, ki so bili sužnji v Egiptu, je tvegal jezo faraona, mogočnega vladarja, na katerega so gledali kot na boga. Mojzes je bil zares izreden zgled vere! Zaupal je v Jehova. Takšno zaupanje je temelj za trajno prijateljstvo. (Preg. 3:5)

6. Kaj se lahko naučimo iz Mojzesovega zgleda?

⁶ Kaj se iz tega naučimo? Tako kot Mojzes se moramo tudi mi odločiti, ali bomo služili Bogu in se družili z njegovim ljudstvom. Morda moramo za to, da bi služili Bogu, marsikaj žrtvovati. Prav tako tvegamo, da nam bodo nasprotovali tisti, ki Boga ne poznajo. Toda če zaupamo našemu nebeškemu Očetu, smo lahko prepričani, da nam bo pomagal.

7., 8. O čem se je Mojzes še naprej učil?

⁷ Mojzes se je še naprej učil o Jehovovih lastnostih in izpolnjeval Božjo voljo. Ko je na primer dobil nalogo, da izpelje Izraelce iz Egipta, mu je primanjkovalo samozavesti, zato je Jehovu večkrat rekel, da ni usposobljen za takšno nalogo. Bog se je sočutno odzval in Mojzesu priskrbel pomoč. (2. Mojz. 4:10–16) Tako je Mojzes lahko prenesel faraonu ostra sodna sporočila. Nato je videl, kako je Jehova uporabil svojo moč, ko je rešil Izraelce ter v Rdečem morju uničil faraona in njegovo vojsko. (2. Mojz. 14:26–31; Ps. 136:15)

⁸ Zatem ko je Mojzes izpeljal Izraelce iz Egipta, so se ti stalno pritoževali. Kljub temu je Mojzes videl, kako potrpežljiv je bil Jehova pri ravnanju z ljudstvom, ki ga je osvobodil suženjstva. (Ps. 78:40–43) Prav tako je videl, kako izredno ponižen je Jehova, ko ni  uničil Izraelcev, zatem ko je Mojzes prosil zanje. (2. Mojz. 32:9–14)

9. Kako tesno prijateljstvo je imel Mojzes z Jehovom, kot to piše v Hebrejcem 11:27?

⁹ Po izhodu iz Egipta je Mojzes z Jehovom spletel tako tesno prijateljstvo, da je bilo, kot da bi videl svojega nebeškega Očeta. (Beri Hebrejcem 11:27.) Sveto pismo opiše to tesno prijateljstvo z besedami: »Jehova pa je govoril z Mojzesom iz obličja v obličje, tako kakor človek govori s svojim bližnjim.« (2. Mojz. 33:11)

10. Kaj moramo delati, da bi Jehova dobro poznali?

¹⁰ Kaj se iz tega naučimo? Da bi Jehova dobro poznali, ni dovolj, da se samo učimo o njegovih lastnostih, ampak moramo tudi izpolnjevati njegovo voljo. Jehova si danes želi, da »bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Tim. 2:3, 4) En način, da izpolnjujemo Božjo voljo, je ta, da druge učimo o Jehovu.

11. Kako lahko bolje spoznamo Jehova, ko druge učimo o njem?

¹¹ Pogosto se zgodi, da Jehova bolje spoznamo, ko druge učimo o njem. Vidimo lahko na primer očitne dokaze Jehovovega sočutja, ko nas vodi do tistih, ki želijo postati njegovi prijatelji. (Jan. 6:44; Apd. 13:48) Moč Božje Besede lahko vidimo, ko se tisti, s katerimi preučujemo, osvobodijo slabih navad in si začnejo oblačiti novo osebnost. (Kol. 3:9, 10) Prav tako lahko vidimo, kako potrpežljiv je Bog, saj ljudem na našem področju daje številne možnosti, da ga spoznajo in se rešijo. (Rim. 10:13–15)

12. Kaj je prosil Mojzes, kot to piše v 2. Mojzesovi 33:13, in zakaj?

¹² Mojzes je cenil svoje prijateljstvo z Jehovom. Zatem ko je v Božjem imenu opravljal mogočna dela, je spoštljivo prosil, ali bi lahko Jehova še bolje spoznal. (Beri 2. Mojzesova 33:13.) Takrat je bil v svojih osemdesetih letih, toda zavedal se je, da se mora o svojem ljubečem nebeškem Očetu še veliko naučiti.

13. Kako lahko dokažemo, da cenimo svoje prijateljstvo z Bogom?

¹³ Kaj se iz tega naučimo? Ne glede na to, kako dolgo že služimo Jehovu, bi morali ceniti prijateljstvo, ki ga imamo z njim. En način, kako lahko to dokažemo, je ta, da se z njim pogovarjamo v molitvi.

14. Zakaj je molitev bistvena, da Boga bolje spoznamo?

¹⁴ Dobra komunikacija je bistvena za tesno prijateljstvo. Da bi bili z Bogom tesni prijatelji, moramo pogosto moliti. Nikoli nas ne bi smelo biti strah Jehovu izraziti svojih najglobljih misli. (Efež. 6:18) Krista, ki živi v Turčiji, pravi: »Vsakič, ko Jehovu v molitvi izrazim svoje misli in vidim njegovo pomoč, ga še bolj vzljubim in mu še bolj zaupam. Ker vidim, kako Jehova odgovarja na moje molitve, nanj gledam kot na očeta in prijatelja.«

15. Kako je Jehova opisal kralja Davida?

¹⁵ Kralj David se je rodil v narodu, ki je bil posvečen Bogu Jehovu. Toda David ni le sledil verski tradiciji svoje  družine. Sam je zgradil osebni odnos z Bogom in Jehova ga je imel zelo rad. Davida je sam Jehova opisal kot moža, ki je po volji njegovemu srcu. (Apd. 13:22) Kako se je David lahko tako zbližal z Jehovom?

16. Kaj se je David naučil o Jehovu, ko je opazoval stvarstvo?

¹⁶ David se je o Jehovu učil iz stvarstva. V mladih letih je veliko časa preživel na prostem, ko je pasel očetove ovce. Morda je ravno takrat premišljeval o stvareh, ki jih je Jehova ustvaril. Ko se je na primer ozrl v nočno nebo, ni videl samo veliko zvezd, ampak je tudi razmišljal o lastnostih tistega, ki jih je ustvaril. To ga je spodbudilo, da je napisal: »Nebesa razglašajo Božjo slavo, nebesno prostranstvo pripoveduje o delu njegovih rok.« (Ps. 19:1, 2) Ko je David razmišljal o tem, kako so ljudje narejeni, je videl Jehovovo čudovito modrost na delu. (Ps. 139:14) Poglobljeno premišljevanje o Jehovovih delih mu je pomagalo, da se je zavedal, kako majhen je v primerjavi z Jehovom. (Ps. 139:6)

17. Kaj se lahko naučimo, če premišljujemo o stvarstvu?

¹⁷ Kaj se iz tega naučimo? Zanimajmo se za stvarstvo. Ni dovolj, da le obstajamo v tem čudovitem svetu, ki ga je Jehova ustvaril. Občudujmo ga! Vsak dan razmišljajmo o tem, kaj se o Jehovu naučimo iz stvari, ki nas obkrožajo, kot so rastline, živali in ljudje. Tako se bomo vsak dan več naučili o našem ljubečem Očetu. (Rim. 1:20) Naša ljubezen do njega bo vsak dan močnejša.

18. Kaj je David priznal, kot to vidimo v 18. psalmu?

¹⁸ David je priznal, da mu pomaga Jehova. Ko je na primer branil očetove ovce pred levom in medvedom, je priznal, da je bil Jehova tisti, ki mu je pomagal premagati te divje živali. Ko je David premagal velikana Goljata, se je jasno zavedal, da ga je vodil Jehova. (1. Sam. 17:37) Ko je ušel ljubosumnemu kralju Savlu, je priznal, da ga je Jehova rešil. (Ps. 18, nadpis) Ponosen posameznik bi zasluge za takšne dosežke pripisal sebi. Toda David je bil ponižen in se je zavedal Jehovove pomoči v svojem življenju. (Ps. 138:6)

19. Kaj se lahko naučimo iz Davidovega zgleda?

¹⁹ Kaj se iz tega naučimo? Ni dovolj, da Jehova le prosimo za pomoč. Truditi se moramo, da ugotovimo, kdaj in kako nam pomaga. Če ponižno priznamo svoje omejitve, bomo jasno videli, da nam Jehova pomaga pri tem, česar sami ne moremo narediti. Vsakič, ko vidimo, kako nam Jehova pomaga, se naše prijateljstvo z njim okrepi. Brat Isaac s Fidžija, ki že veliko let služi Jehovu, je to doživel. Takole pove: »Ko se ozrem nazaj, lahko vidim, kako mi Jehova pomaga že vse od takrat, ko sem začel preučevati Sveto pismo, pa vse do danes. Zato mi je Jehova zelo resničen.«

20. Kaj se lahko naučimo iz Davidovega odnosa z Bogom?

²⁰ David je posnemal Jehovove lastnosti. Jehova nas je ustvaril z zmožnostjo, da posnemamo njegove lastnosti. (1. Mojz. 1:26) Bolje ko spoznamo lastnosti, ki so del Jehovove osebnosti,  lažje Boga posnemamo. David je dobro poznal svojega nebeškega Očeta, zato ga je lahko pri ravnanju z drugimi posnemal. Poglejmo en primer. David je grešil proti Jehovu, ko je prešuštvoval z Batšebo in nato dal umoriti njenega moža. (2. Sam. 11:1–4, 15) Toda Jehova je bil z Davidom usmiljen, saj je bil tudi David usmiljen do drugih. Ker je bil v tesnem odnosu z Jehovom, je postal eden od najbolj priljubljenih kraljev v Izraelu in merilo, po katerem je Jehova ocenjeval druge izraelske kralje. (1. kra. 15:11; 2. kra. 14:1–3)

21. Kakšen bo rezultat, če bomo posnemali Boga, kot to piše v Efežanom 4:24 in 5:1?

²¹ Kaj se iz tega naučimo? Posnemati moramo Boga. To nam koristi in nam pomaga Boga bolje spoznati. Ko posnemamo Božje lastnosti, tudi dokažemo, da smo njegovi otroci. (Beri Efežanom 4:24; 5:1.)

22., 23. Kakšen bo rezultat, če bomo udejanjali to, kar se učimo o Jehovu?

²² Kot smo pregledali, se o Jehovu lahko učimo iz stvarstva in njegove Besede, Svetega pisma. Ta edinstvena knjiga je polna zgledov zvestih Božjih služabnikov, ki jih lahko posnemamo, kot sta bila Mojzes in David. Jehova je naredil svoj del. Tudi mi moramo narediti svoj del in se o Bogu naučiti čim več.

²³ O Jehovu se ne bomo nikoli nehali učiti. (Prid. 3:11) Vendar ni najpomembnejše to, koliko vemo o njem, ampak kako svoje znanje uporabimo. Če udejanjamo, kar se naučimo, in se trudimo posnemati našega ljubečega Očeta, se nam bo še bolj približal. (Jak. 4:8) Po svoji Besedi nam zagotavlja, da ne bo nikoli zapustil tistih, ki ga iščejo.