1., 2. Zakaj naj bi vse kristjane zanimalo vstajenje v nebeško življenje?

VEČINA današnjih Jehovovih služabnikov upa na večno življenje na zemlji. Preostanek maziljenih kristjanov pa upa na življenje v nebesih. Maziljene kristjane zelo zanima, kakšno bo nebeško življenje. Zakaj naj bi to zanimalo tudi tiste, ki imajo zemeljsko upanje? Kot bomo videli, bo vstajenje v nebeško življenje prineslo blagoslove tudi tistim, ki upajo, da bodo večno živeli na zemlji. Zato bi nas moralo zanimati vstajenje v nebesa ne glede na to, ali je naše upanje nebeško ali zemeljsko.

² Bog je navdihnil nekatere Jezusove učence v prvem stoletju, da so pisali o nebeškem upanju. Apostol Janez je pojasnil: »Zdaj smo Božji otroci, toda ni se še razodelo, kaj bomo. Vemo pa, da bomo, kadar se bo on razodel, podobni njemu.« (1. Jan. 3:2) Maziljeni kristjani torej ne vedo, kako bo živeti v nebesih, ko bodo dobili duhovno telo. Ko bodo prejeli nagrado, bodo lahko dobesedno videli Jehova. Sveto pismo nam ne razkrije vsake podrobnosti glede vstajenja v nebeško življenje, vendar nam je o tej temi nekaj informacij priskrbel apostol Pavel. Maziljeni kristjani bodo s Kristusom, »ko bo uničil vse vladavine in vso oblast in moč«. Sem spada  tudi »zadnji sovražnik«, smrt. Ko bodo Jezusu podrejene vse stvari, se bo tudi sam s svojimi sovladarji podredil Jehovu. (1. Kor. 15:24–28) To bo zares nekaj izjemnega! *

3. Kako je Pavlu pomagala vera v vstajenje, glede na to, kar piše v 1. Korinčanom 15:30–32?

³ Pavlu je vera v vstajenje pomagala, da je zdržal različne preizkušnje. (Beri 1. Korinčanom 15:30–32.) Kristjanom v Korintu je rekel: »Vsak dan zrem smrti v oči.« Napisal je tudi, da se je v Efezu »boril z zvermi«. Morda je govoril o tem, da se je v areni v Efezu bojeval z dobesednimi živalmi. (2. Kor. 1:8; 4:10; 11:23) Mogoče pa je imel v mislih nasprotovanje Judov in drugih, ki so bili kot »zveri«. (Apd. 19:26–34; 1. Kor. 16:9) Ne glede na to, kaj je imel Pavel v mislih, se je spoprijemal s hudimi nevarnostmi. Vendar je imel kljub temu pozitiven pogled na prihodnost. (2. Kor. 4:16–18)

4. Kako upanje na vstajenje krepi današnje kristjane? (Glej sliko na naslovnici.)

⁴ Živimo v nevarnem času. Nekateri naši soverniki so žrtev kriminala. Drugi živijo na vojnih področjih, kjer je ogrožena njihova varnost. Spet drugi za to, da služijo Jehovu, tvegajo svoje življenje ali svobodo, saj živijo v deželah, kjer je oznanjevanje omejeno ali celo prepovedano. Vendar vsi ti bratje in sestre še naprej služijo Jehovu in so nam čudovit zgled. Ni jih strah, saj vedo, da ima Jehova za njih pripravljeno lepšo prihodnost, tudi če bi morda sedaj izgubili življenje.

5. Katero nevarno stališče bi lahko oslabilo našo vero v vstajenje?

⁵ Pavel je sovernike posvaril pred nevarnim stališčem, ki so ga imeli nekateri: »Če vstajenja mrtvih ni, potem ‚jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli‘.« Tako so razmišljali tudi nekateri ljudje pred časom, v katerem je živel Pavel. Pavel je morda citiral Izaija 22:13, kjer je opisano stališče Izraelcev. Namesto da bi se zbližali z Bogom, so si v življenju prizadevali za užitke. Pravzaprav so Izraelci imeli stališče »Danes si, jutri te ni več«, ki ga imajo tudi mnogi današnji ljudje. Vendar lahko iz Svetega pisma spoznamo, kako slabe posledice je to imelo za Izraelce. (2. krn. 36:15–20)

6. Kako naj bi upanje na vstajenje vplivalo na to, s kom se družimo?

⁶ Dejstvo, da Jehova lahko obudi mrtve, bi moralo vplivati na to, s kom se družimo. Kristjani v Korintu so morali paziti, da se niso družili s tistimi, ki niso verjeli v vstajenje. Kaj se iz tega naučimo? Če se redno družimo z ljudmi, ki živijo za trenutne užitke, bodo na nas slabo vplivali. Lahko bi se zgodilo, da bi pokvarili naše stališče in navade. Pravzaprav bi lahko začeli delati to, kar Bog sovraži. Zato nas je Pavel odločno posvaril: »Streznite se, tako da ravnate pravično, in se ne vdajajte grehu.« (1. Kor. 15:33, 34)

7. Kaj glede vstajenja bi nas morda kdo vprašal, kot je to razvidno iz 1. Korinčanom 15:35–38?

⁷ Beri 1. Korinčanom 15:35–38. Posameznik, ki bi želel v nas zasejati dvom o vstajenju, bi nas morda vprašal: »Kako  pa naj bi bili mrtvi obujeni? S kakšnim telesom bodo prišli?« Dobro je, da razmislimo o Pavlovem odgovoru, saj imajo ljudje danes različna mnenja glede življenja po smrti. Kaj o tem uči Sveto pismo?

8. Katera ponazoritev nam lahko pomaga razumeti vstajenje v nebeško življenje?

⁸ Ko posameznik umre, njegovo telo razpade. Vendar ga lahko Tisti, ki je ustvaril vesolje iz niča, obudi in mu da primerno telo. (1. Mojz. 1:1; 2:7) Pavel je povedal ponazoritev, ki pokaže, da ni treba, da Bog človeku da isto telo. Razmislimo o »golem zrnu« oziroma »semenu« neke rastline. Seme, ki je posejano v zemljo, vzklije in tako zraste nova rastlina. Ta rastlina je zelo drugačna od majhnega semena. Pavel je uporabil to primerjavo, da bi pokazal, da nam lahko naš Stvarnik »da telo, kakršno sam hoče«.

9. Kako je iz 1. Korinčanom 15:39–41 razvidno, da obstajajo različna telesa?

⁹ Beri 1. Korinčanom 15:39–41. Pavel je poudaril, da Bog ni ustvaril vseh teles enakih. Obstajajo na primer zelo raznolika fizična telesa – telo živine, ptic in rib. Pavel je tudi rekel, da na nebu vidimo razliko med soncem in luno. Omenil je, da »se zvezda od zvezde razlikuje v slavi«. Čeprav tega ne moremo opaziti s prostim očesom, obstajajo zelo različne zvezde. Znanstveniki jim pravijo rdeče orjakinje, bele pritlikavke in rumene zvezde, kot je naše sonce. Pavel je tudi rekel, da »so nebeška telesa in so zemeljska telesa«. Kaj je s tem mislil? Na zemlji imamo fizična telesa, v nebesih pa so duhovna telesa, kot jih imajo na primer angeli.

10. Kakšno telo bodo dobili tisti, ki bodo obujeni v nebesa?

¹⁰ Bodimo pozorni, kaj je Pavel rekel  v nadaljevanju: »Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v trohljivosti, vstaja pa v netrohljivosti.« Ob smrti človeško telo razpade in se povrne v prah. (1. Mojz. 3:19) Kako lahko torej telo vstane »v netrohljivosti«? Pavel ni govoril o ljudeh, ki bodo obujeni v življenje na zemlji, kot so bili na primer tisti, ki so jih obudili Elija, Elizej in Jezus. Govoril je o posameznikih, ki bodo ob vstajenju dobili »duhovno telo«. (1. Kor. 15:42–44)

11., 12. Katero spremembo je doživel Jezus ob vstajenju in kako maziljeni kristjani doživijo nekaj podobnega?

¹¹ Ko je Jezus živel na zemlji, je imel fizično telo. Toda ob vstajenju »je postal duh, ki oživlja,« in se zatem vrnil v nebesa. Podobno so tudi maziljeni kristjani obujeni v duhovno življenje. Pavel je pojasnil: »Kakor nosimo podobo tistega, ki je narejen iz prahu, bomo nosili tudi podobo tistega, ki je nebeški.« (1. Kor. 15:45–49)

¹² Zelo pomembno je, da si zapomnimo, da Jezus ni bil obujen s človeškim telesom. Pavel je proti koncu svoje razprave pojasnil, zakaj ne, ko je rekel: »Meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva« v nebesih. (1. Kor. 15:50) Apostoli in drugi takratni maziljeni kristjani naj ne bi bili obujeni v nebesa s telesom iz mesa in krvi, ki razpade. Kdaj pa naj bi bili obujeni? Pavel je pojasnil, da naj bi njihovo vstajenje potekalo enkrat v prihodnosti in da to ni nekaj, kar bi se zgodilo takoj po njihovi smrti. Ko je Pavel pisal Prvo pismo Korinčanom, so nekateri učenci »že pozaspali v smrt«, na primer apostol Jakob. (Apd. 12:1, 2) Drugi apostoli in maziljeni kristjani pa so »pozaspali v smrt« kasneje. (1. Kor. 15:6)

13. Kaj naj bi se dogajalo med Jezusovo navzočnostjo?

¹³ Jezus in Pavel sta usmerila pozornost na poseben čas v zgodovini – na Kristusovo navzočnost. To navzočnost naj bi zaznamovale vojne, potresi, epidemije in drugi svetovni dogodki. Vidimo lahko, da se ta svetopisemska prerokba izpolnjuje od leta 1914 naprej. Vendar obstaja še en pomemben del znamenja Kristusove navzočnosti. Jezus je rekel, da se bo dobra novica o Božjem kraljestvu »oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec«. (Mat. 24:3, 7–14) Pavel je poudaril, da bodo maziljeni kristjani, ki »so pozaspali v smrt«, obujeni med »Gospodovo navzočnostjo«. (1. Tes. 4:14–16; 1. Kor. 15:23)

14. Kaj se zgodi z maziljenimi kristjani, ki umrejo med Kristusovo navzočnostjo?

¹⁴ Maziljeni kristjani, ki umrejo danes, so takoj obujeni v življenje v nebesih. To potrjujejo Pavlove besede, zapisane v 1. Korinčanom 15:51, 52: »Vsi ne bomo spali smrtnega sna, toda vsi se bomo spremenili, v trenutku, kakor bi trenil z očmi, ob zadnji trobenti.« Te Pavlove besede se izpolnjujejo sedaj! Kristusovi bratje bodo ob vstajenju občutili neizmerno veselje in bodo »vedno z Gospodom«. (1. Tes. 4:17)

15. Kakšno delo čaka tiste, ki se bodo spremenili, »kakor bi trenil z očmi«?

¹⁵ Sveto pismo nam pove, kaj bodo v nebesih delali tisti, ki se bodo spremenili, »kakor bi trenil z očmi«. Jezus glede njih pravi: »Zmagovalcu, ki bo vse do konca delal to, kar sem zapovedal,  bom dal oblast nad narodi, in pasel jih bo z železno palico, da se bodo razbili na koščke kakor glinene posode, tako kakor sem tudi jaz prejel oblast od svojega Očeta.« (Raz. 2:26, 27) Sodelovali bodo s svojim Poveljnikom, ko bo ta pasel narode z železno palico. (Raz. 19:11–15)

16. Kako bodo številni ljudje premagali smrt?

¹⁶ Ko so maziljenci obujeni v nebeško življenje, premagajo smrt. (1. Kor. 15:54–57) V vojni harmagedon bodo sodelovali pri tem, da se z zemlje odstrani vsa hudobija. Milijoni drugih Božjih služabnikov bodo v novi svet prišli »iz velike stiske«. (Raz. 7:14) Ti, ki bodo preživeli veliko stisko in bodo živeli na zemlji, bodo očividci še ene zmage nad smrtjo – vstajenja milijard ljudi, ki so umrli v preteklosti. Samo predstavljaj si, kako bomo veseli, ko bo prišlo do tega čudovitega dogodka! (Apd. 24:15) Tisti, ki bodo dokazali, da so povsem zvesti Jehovu, bodo premagali celo podedovano smrt. Lahko bodo živeli večno.

17. Kaj naj bi delali glede na to, kar piše v 1. Korinčanom 15:58?

¹⁷ Vsak kristjan bi moral biti hvaležen za tolažilne besede, ki jih je Pavel napisal Korinčanom glede vstajenja. Imamo dobre razloge za to, da upoštevamo Pavlov nasvet, naj bomo »zelo zaposleni v Gospodovem delu«. (Beri 1. Korinčanom 15:58.) Če zvesto in dejavno sodelujemo v tem delu, se lahko veselimo čudovitega življenja v prihodnosti. Ta prihodnost bo veliko lepša, kot si sploh lahko predstavljamo. Takrat bomo okusili, da naš trud v Gospodu ni bil zaman.