Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kaj pomeni biti duhovni človek?

Kaj pomeni biti duhovni človek?

Bog naj vam da, da boste med seboj imeli isto stališče, kakršno je imel Kristus Jezus. (RIM. 15:5)

PESMI: 84, 5

1., 2. a) Kako številni bratje in sestre gledajo na duhovnost? b) Katera pomembna vprašanja glede duhovnosti bomo obravnavali?

»KER sem duhovna oseba, sem srečnejša in se uspešneje spoprijemam z vsakodnevnimi težavami,« pravi sestra iz Kanade. Brat iz Brazilije pove: »Za nama z ženo je že 23 zelo srečnih let zakonskega življenja – in to zaradi tega, ker se trudiva biti duhovno naravnana.« Brat s Filipinov pa je dejal: »Ker sem duhovna oseba, imam notranji mir in znam bolje ravnati s soverniki različnega porekla in preteklosti.«

2 Takšne izjave pokažejo, da imamo številne koristi, če smo duhovno naravnani. To nas lahko navede, da se vprašamo: »Kako lahko duhovno napredujem in imam tudi jaz podobne koristi kot prej omenjeni posamezniki?« Toda preden odgovorimo na to vprašanje, moramo jasno razumeti, kaj Sveto pismo pravi o duhovnih oziroma duhovno naravnanih ljudeh. V tem članku bomo odgovorili na tri pomembna vprašanja: 1. Kaj pomeni biti duhovni človek? 2. Kateri zgledi nam bodo pomagali duhovno napredovati? 3. Kako nam bo to, da si prizadevamo imeti »Kristusov um«, pomagalo biti duhovni ljudje?

KAKŠEN JE DUHOVNI ČLOVEK?

3. Kako se glede na opis v Svetem pismu telesni človek razlikuje od duhovnega človeka?

3 Apostol Pavel nam pomaga razumeti, kakšen je duhovni človek, tako da opiše razliko med »duhovnim človekom« in »telesnim človekom«. (Beri 1. Korinčanom 2:14–16.) V čem je razlika? »Telesni človek« je opisan kot tak, ki »tega, kar je od Božjega duha, ne sprejema, saj je to zanj neumnost; in tega ne more spoznati«. Po drugi strani pa je »duhovni človek« nekdo, ki »presoja vse« in ima »Kristusov um«. Pavel nas spodbuja, naj bomo duhovni ljudje. Kako vse se še razlikujejo telesni in duhovni posamezniki?

4., 5. Katere so značilnosti telesnega človeka?

4 Najprej razmislimo o stališču telesnega človeka. V svetu prevladuje stališče, ki se osredinja na mesene želje. Pavel ga opiše kot »duha, ki zdaj deluje v sinovih neposlušnosti«. (Efež. 2:2) Ta duh vpliva na večino ljudi, da prevzamejo splošno razširjeno stališče, naj enostavno sledijo množici. Zato večina njih ravna tako, kot misli, da je prav, in se ne trudi živeti po Božjih merilih. Telesni človek se običajno preveč osredotoča na ugled in gmotno imetje oziroma so mu najpomembnejše njegove pravice.

5 Kako še lahko prepoznamo telesnega človeka? Za takega človeka so značilna »dela mesa«. (Gal. 5:19–21) Pavel je v svojem prvem pismu občini v Korintu opisal številne druge značilnosti tistih, ki razmišljajo meseno. Takšni ljudje med drugim spodbujajo k razprtijam in nesoglasjem, se v sporih postavljajo na eno ali drugo stran, tožijo drug drugega po sodiščih, ne spoštujejo glavarstva ter se pretirano vdajajo hrani in pijači. Ko telesni človek pride v skušnjavo, popusti in se ji vda. (Preg. 7:21, 22) Juda je govoril o tistih, ki se bodo tako pokvarili, da bodo povsem brez »duhovnosti«. (Juda 18, 19)

6. Kako lahko prepoznamo duhovnega človeka?

6 Kakšen pa je »duhovni človek«? V nasprotju s telesnim človekom mu veliko pomeni njegov odnos z Bogom. Duhovno naravnani posamezniki si prizadevajo posnemati Boga. (Efež. 5:1) To pomeni, da se trudijo razmišljati kakor Jehova in na stvari gledati z njegovega zornega kota. Bog jim je resničen. Za razliko od ljudi, ki so osredinjeni na telesne želje, skušajo na vseh področjih v življenju živeti v skladu z Jehovovimi merili. (Ps. 119:33; 143:10) Duhovno naravnan človek se ne vdaja delom mesa, ampak se raje trudi kazati »sad duha«. (Gal. 5:22, 23) Da bi še bolje razumeli, kaj pomeni biti »duhovno naravnan«, razmislimo o naslednji primerjavi: Za človeka, ki je spreten poslovnež, lahko rečemo, da je poslovno naravnan. Podobno lahko za tistega, ki močno ceni duhovne oziroma verske vrednote, rečemo, da je duhovno naravnan.

7. Kaj pravi Sveto pismo o duhovno naravnanih ljudeh?

7 Sveto pismo pohvalno govori o duhovno naravnanih ljudeh. V Mateju 5:3 piše: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ker njihovo je nebeško kraljestvo.« Rimljanom 8:6 pokaže prednost tega, da smo duhovno naravnani, ko pravi: »Meseno razmišljanje pomeni smrt, duhovno razmišljanje pa pomeni življenje in mir.« Če se osredotočamo na duhovne stvari, smo že danes v miru z Bogom in imamo notranji mir, v prihodnosti pa si lahko obetamo večno življenje.

8. Zakaj je za to, da razvijemo in ohranimo duhovnost, potreben trud?

8 Vendar živimo v nevarnem okolju. Ljudje, ki razmišljajo meseno, so povsod okrog nas, zato se moramo zelo potruditi, da razvijemo duhovnost in jo nato varujemo. Če posameznik izgubi svojo duhovnost, ustvari moralno praznino, in onesnažen »zrak« tega sveta jo bo hitro zapolnil. Kaj nam lahko pomaga, da to preprečimo? Kako lahko duhovno napredujemo?

ZGLEDI, VREDNI POSNEMANJA

9. a) Kaj nam lahko pomaga duhovno napredovati? b) Katere zglede duhovnih posameznikov bomo pregledali?

9 Otrok lahko doseže zrelost, če opazuje svoje starše in posnema njihov dobri zgled. Podobno lahko mi duhovno napredujemo, če opazujemo in posnemamo duhovno močne ljudi. Nasprotno pa so ljudje, ki se osredotočajo na izpolnjevanje mesenih želja, za nas svarilni zgled. (1. Kor. 3:1–4) V Svetem pismu so zapisani tako dobri kot slabi zgledi. Toda ker je naš cilj, da bi napredovali kot duhovni ljudje, preglejmo nekaj pozitivnih zgledov posameznikov, ki jih lahko posnemamo. Pregledali bomo zgled Jakoba, Marije in Jezusa.

Kaj se lahko naučimo od Jakobovega zgleda? (Glej odstavek 10.)

10. Kako je Jakob pokazal, da je duhovno naravnan človek?

10 Najprej si poglejmo zgled Jakoba. V življenju mu ni bilo lahko, podobno kot ni večini od nas danes. Moral je prenašati svojega brata Ezava, ki je bil osredinjen na mesene želje in je Jakoba nameraval celo ubiti. Povrhu vsega je imel opravka s sleparskim tastom, ki ga je večkrat skušal izkoristiti. Toda čeprav so Jakoba obkrožali »telesni« ljudje, je bil duhovno naravnan človek. Veroval je v obljubo, dano Abrahamu, in se posvetil skrbi za družino, ki je v prihodnosti imela posebno vlogo pri izpolnitvi Jehovovega namena. (1. Mojz. 28:10–15) Iz Jakobovih besed in dejanj je razvidno, da je imel Božja merila in voljo vedno v mislih. Na primer, ko se je zaradi Ezava počutil ogroženega, je Bogu dejal: »Reši me, prosim [. . .]. Saj si sam rekel: ‚Gotovo bom dober s teboj in naredil bom, da bo tvojega semena kakor morskega peska.‘« (1. Mojz. 32:6–12) Jakob je očitno veroval v obljube, ki jih je Jehova izrekel njemu in njegovim praočetom, in je želel ravnati v skladu z Božjo voljo in namenom.

Kaj se lahko naučimo od Marijinega zgleda? (Glej odstavek 11.)

11. Iz česa je razvidno, da je bila Marija duhovna ženska?

11 Razmislimo zdaj o še enem zgledu, o Mariji. Zakaj je Jehova izbral Marijo, da je postala Jezusova mati? Nedvomno zato, ker je bila duhovno naravnana oseba. Kako to vemo? Njena duhovnost se jasno vidi iz čudovite hvalnice Bogu, ki jo je izrekla, ko je obiskala dom svojih sorodnikov, Zaharija in Elizabete. (Beri Luka 1:46–55.) Marijine besede pokažejo, da je močno ljubila Božjo Besedo in zelo dobro poznala Hebrejske spise. (1. Mojz. 30:13; 1. Sam. 2:1–10; Mal. 3:12) Bodi pozoren tudi na to, da Marija in Jožef nista hotela imeti spolnih odnosov pred Jezusovim rojstvom, čeprav sta bila sveže poročena. Kaj nam to pove? Da je bilo obema pomembnejše to, da ravnata v skladu z Jehovovo voljo, ne pa da zadovoljita osebne želje. (Mat. 1:25) Marija je kasneje ves čas pozorno opazovala, kaj se je dogajalo v Jezusovem življenju, in bila pozorna na modre besede, ki jih je Jezus govoril. Poleg tega »je vse te besede skrbno hranila v svojem srcu«. (Luk. 2:51) Očitno jo je zelo zanimal Božji namen glede Mesija. Ali nam Marijin zgled ne pomaga, da razmišljamo o tem, kako lahko damo Božjo voljo na prvo mesto v svojem življenju?

12. a) Kako je Jezus posnemal svojega Očeta? b) Kako lahko posnemamo Jezusov zgled? (Glej sliko pri naslovu.)

12 Toda kdo je izmed vseh ljudi, ki so kdaj živeli, največji zgled duhovnega človeka? To je seveda Jezus. V svojem celotnem življenju in delovanju je pokazal, da želi posnemati svojega Očeta, Jehova. Razmišljal, čutil in ravnal je kakor Jehova ter živel v skladu z njegovo voljo in merili. (Jan. 8:29; 14:9; 15:10) Bodi pozoren na primer, kako prerok Izaija opiše Jehovovo sočutje, in ta opis primerjaj s tem, kako evangelist Marko poroča o Jezusovih občutkih. (Beri Izaija 63:9; Marko 6:34.) Ali smo kakor Jezus vedno pripravljeni, da pokažemo sočutje, ko srečamo ljudi, ki potrebujejo pomoč? Poleg tega se je Jezus posvetil oznanjevanju in poučevanju dobre novice. (Luk. 4:43) Vsi takšni občutki in dejanja so značilni za duhovnega človeka.

13., 14. a) Kaj se lahko naučimo od sodobnih zgledov duhovno naravnanih ljudi? b) Povej primer.

13 Poleg zgledov iz Svetega pisma imamo veliko sodobnih zgledov duhovno naravnanih posameznikov, ki se trudijo odsevati osebnost, podobno Kristusovi. Morda si opazil njihovo gorečnost na oznanjevanju, izredno gostoljubnost, sočutje ali druge lepe lastnosti. Tudi oni se podobno kakor mi bojujejo proti šibkostim in pomanjkljivostim, medtem ko se trudijo razvijati bogovšečne lastnosti. Rachel, sestra iz Brazilije, pravi: »Rada sem sledila modnim smernicam tega sveta. Zato se nisem oblačila ravno spodobno. Toda ko sem spoznala resnico, sem si prizadevala postati duhovna oseba. Sprememb mi ni bilo enostavno narediti, toda postala sem srečnejša in v življenju sem našla pravi smisel.«

14 Reylene s Filipinov je bila pred drugačnim izzivom. Da bi v življenju uspela, se je osredotočila na to, da si pridobi visokošolsko izobrazbo in najde dobro zaposlitev. Takole pravi: »Moji duhovni cilji so pričeli bledeti. Toda začela sem se zavedati, da mi v življenju nekaj manjka, nekaj, kar je veliko pomembnejše od moje službe. Zato sem svojo osredotočenost preusmerila na služenje Jehovu.« Reylene je vse od takrat živ primer nekoga, ki zaupa Jehovovi obljubi iz Mateja 6:33, 34. Tako pove: »Povsem sem prepričana, da bo Jehova skrbel zame!« Morda poznamo podobne zglede v svoji občini. Ali nas to ne spodbudi, da bi posnemali takšne zveste posameznike, ki hodijo za Kristusom? (1. Kor. 11:1; 2. Tes. 3:7)

IMEJMO »KRISTUSOV UM«

15., 16. a) Kaj moramo delati, da bi bili kakor Kristus? b) Kako lahko pustimo, da na naš um vpliva »Kristusov um«?

15 Kako lahko posnemamo Kristusa? Sveto pismo v 1. Korinčanom 2:16 govori o tem, da bi morali imeti »Kristusov um«. Rimljanom 15:5 pa pravi, da naj imamo »isto stališče, kakršno je imel Kristus Jezus«. Da bi torej bili kakor Kristus, moramo vedeti, kako razmišlja, in poznati vse vidike njegove osebnosti. Nato moramo hoditi po njegovih stopinjah. Jezus je osredotočen na svoj odnos z Bogom. Torej bolj ko posnemamo Jezusa, bližje smo si z Jehovom. Zato je zelo pomembno, da se naučimo razmišljati kakor Jezus.

16 Kako lahko to dosežemo? Jezusovi učenci so videli, kako je Jezus delal čudeže, poučeval množice, ravnal z najrazličnejšimi ljudmi in udejanjal Božja načela. Rekli so: »Mi smo priče vsemu, kar je storil.« (Apd. 10:39) Vendar pa danes Jezusa ne moremo opazovati neposredno. Toda Jehova je ljubeče priskrbel evangelijska poročila, tako da lahko Jezusova osebnost oživi v naših mislih. Z branjem svetopisemskih knjig Mateja, Marka, Luka in Janeza ter poglobljenim premišljevanjem o prebranem pustimo, da na naš um vpliva Kristusov um. Tako lahko hodimo »natančno po njegovih stopinjah« in se oborožimo z »isto miselnostjo«, kakršno ima Kristus. (1. Pet. 2:21; 4:1)

17. Kako nam bo koristilo to, da razmišljamo kakor Kristus?

17 Kako nam bo koristilo to, da se naučimo razmišljati kakor Kristus? Podobno kakor hranljiva hrana okrepi naše telo, bo to, da hranimo svoj um s Kristusovim načinom razmišljanja, utrdilo našo duhovnost. Postopoma nam bo vse bolj jasno, kako bi Kristus ravnal v kakršni koli okoliščini. To nam bo pomagalo sprejemati odločitve, zaradi katerih bomo imeli čisto vest in Božje odobravanje. Ali se ne strinjaš, da so te koristi dober razlog za to, da si nadenemo »Gospoda Jezusa Kristusa«? (Rim. 13:14)

18. Kaj si se iz tega članka naučil o tem, kaj pomeni biti duhovni človek?

18 Pregledali smo, kaj pomeni biti duhovni človek. Prav tako smo videli, da se lahko učimo od dobrih zgledov duhovnih ljudi. Nazadnje smo spoznali, kako nam to, da imamo »Kristusov um«, pomaga duhovno napredovati. Vseeno pa obstaja še nekaj drugih vidikov duhovnosti, o katerih bi morali razmisliti. Na primer, kako lahko ugotovimo, ali smo duhovno močni? Kaj lahko še storimo, da bi razvijali duhovnost? In kako bo naša duhovnost vplivala na vsakodnevno življenje? Naslednji članek nam bo pomagal odgovoriti na ta vprašanja.