1., 2. a) Kaj zajema Božji »neopisljivi brezplačni dar«? b) Na kateri vprašanji bomo dobili odgovor v tem članku?

JEHOVA nam je s tem, da je iz ljubezni na zemljo poslal svojega edinorojenega Sina, dal največje možno darilo! (Jan. 3:16; 1. Jan. 4:9, 10) Apostol Pavel ga je imenoval Božji »neopisljivi brezplačni dar«. (2. Kor. 9:15) Zakaj je uporabil ta izraz?

² Pavel je vedel, da Bog izpolnitev vseh svojih veličastnih obljub jamči s popolno Kristusovo žrtvijo. (Beri 2. Korinčanom 1:20.) To pomeni, da Božji »neopisljivi brezplačni dar« zajema Jezusovo žrtev pa tudi vso dobroto in zvestovdano ljubezen, ki nam jo Jehova izkazuje. To darilo je enostavno prečudovito, da bi ga lahko v celoti opisali s človeškimi izrazi. Kako naj bi gledali na to izjemno darilo? In h katerim dejanjem naj bi nas spodbudilo, medtem ko se pripravljamo na slovesnost v spomin na Kristusovo smrt, ki jo bomo obhajali v sredo, 23. marca 2016?

3., 4. a) Kako se počutiš, ko dobiš darilo? b) Kako bi lahko to, da bi ti kdo podaril kaj posebnega, spremenilo tvoje življenje?

³ Ko dobiš darilo, te nedvomno preplavi cela vrsta čustev. Nekatera darila utegnejo biti tako posebna oziroma pomembna, da nam spremenijo življenje. Zamisli si denimo, da čakaš na usmrtitev, ker si bil vpleten v hudo kaznivo dejanje. Nenadoma pa iz množice stopi človek, ki ga ne poznaš, in prostovoljno prevzame nase tvojo kazen. Ta človek je pripravljen umreti namesto tebe! Kako bi se odzval na takšno osupljivo darilo?

⁴ Če bi kdo iz nesebične ljubezni tako daroval svoje življenje zate, bi vsekakor ponovno razmislil o svojem življenju in bi ga celo spremenil. Najverjetneje bi postal bolj velikodušen in ljubeč do drugih ter bi odpustil vsakemu, ki te je kdaj prizadel. Do konca življenja bi se čutil dolžnega človeku, ki se je prostovoljno žrtvoval zate.

5. Zakaj je odkupnina, to Božje darilo, mnogo dragocenejša od vsakega drugega darila?

⁵ Toda darilo, ki nam ga je Jehova priskrbel po Kristusu, je mnogo dragocenejše od darila v pravkar omenjenem zgledu. (1. Pet. 3:18) Poglejmo si, zakaj. Ker smo podedovali greh, smo vsi obsojeni na smrt. (Rim. 5:12) Jehova je iz ljubezni na zemljo poslal Jezusa, zato da bi »okusil smrt za vsakega človeka«. (Heb. 2:9) Vendar lahko Jehova stori še veliko več od tega, da nam reši življenje, kakor je ponazorjeno v zgornjem zgledu – položil je temelj za to, da bo lahko za vedno odstranil vzrok za smrt. (Iza. 25:7, 8; 1. Kor. 15:22, 26) Vsi, ki verujejo v Jezusa, bodo večno živeli v miru in sreči, bodisi da bodo kraljevali s Kristusom v nebesih bodisi da bodo na zemlji podložniki Božjega kraljestva. (Rim. 6:23; Raz. 5:9, 10) Katere blagoslove še prinaša to Jehovovo darilo?

6. a) Katerih blagoslovov, ki jih prinaša Jehovovo darilo, se veseliš? b) Omeni tri dejanja, h katerim nas žene Božje darilo.

⁶ Poleg tega bodo zaradi Jehovovega darila odstranjene vse bolezni, zemlja bo spremenjena v raj in mrtvi bodo obujeni. (Iza. 33:24; 35:5, 6; Jan. 5:28, 29) Prav gotovo imamo Jehova in njegovega dragega Sina radi, zato ker sta nam priskrbela »neopisljivi brezplačni dar«. Še vedno pa nismo odgovorili na naslednje vprašanje: K čemu nas žene Božja ljubezen? V nadaljevanju bomo videli, da nas žene k temu, da 1. hodimo natančno po stopinjah Kristusa Jezusa, 2. kažemo bratom in sestram ljubezen in 3. drugim iz srca odpustimo.

7., 8. Kaj naj bi v sebi čutili zaradi ljubezni, ki nam jo je izkazal Kristus, in k čemu naj bi nas spodbujala?

⁷ Kot prvo bi morali čutiti močno željo, da bi živeli za Kristusa Jezusa. Apostol Pavel je rekel: »Sili nas [. . .] Kristusova ljubezen.« (Beri 2. Korinčanom 5:14, 15.) Pavel je vedel, da vsak, ki se odzove na Kristusovo neverjetno ljubezen, v sebi začuti močno željo, da bi živel zanj. Da, ko povsem razumemo, kaj je Jehova storil za nas, in ko se njegova ljubezen dotakne našega srca, si želimo iz vse duše živeti za Kristusa Jezusa. Kako pa to pokažemo?

⁸ Tisti, ki ljubijo Jehova, se čutijo dolžne posnemati Kristusa, živeti tako, kakor je živel on, in hoditi natančno po  njegovih stopinjah. (1. Pet. 2:21; 1. Jan. 2:6) Ljubezen do Boga in Kristusa dokazujemo s poslušnostjo. Jezus je dejal: »Kdor sprejme moje zapovedi in jih izpolnjuje, ta me ljubi. In tega, ki ljubi mene, bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu bom razodel.« (Jan. 14:21; 1. Jan. 5:3)

9. Kateremu pritisku smo izpostavljeni?

⁹ Dobro bi bilo, da bi v času okoli spominske slovesnosti pošteno razmislili o svojem življenju. Vprašajmo se: »Na katerih področjih mi že uspeva hoditi po stopinjah Kristusa Jezusa? Na katerih pa bi se lahko izboljšal?« Takšna samopreiskava je bistvena, saj smo nenehno pod pritiskom, da bi živeli, kakor hoče ta svet. (Rim. 12:2) Če nismo pazljivi, se lahko navzamemo idej filozofov tega sveta ali začnemo posnemati slavne osebnosti in športne zvezdnike. (Kol. 2:8; 1. Jan. 2:15–17) Kako se lahko upremo takšnemu pritisku?

10. Katera vprašanja si lahko postavimo v času okoli letošnje spominske slovesnosti in na kaj naj bi nas odgovori nanje navedli? (Glej sliko pri naslovu.)

¹⁰ Čas okoli spominske slovesnosti lahko izkoristimo za to, da pregledamo svojo garderobo, filme, glasbo in morda tudi datoteke na računalniku, pametnem telefonu in tabličnem računalniku. Ko boš pregledoval garderobo, se vprašaj: »Ali bi me bilo sram, če bi šel kam, kjer bi bil navzoč Jezus in bi me videl v tej obleki?« (Beri 1. Timoteju 2:9, 10.) »Ali bi bilo, če bi jo oblekel, vsem očitno, da sem sledilec Kristusa Jezusa?« Podobna vprašanja si lahko postavimo tudi pri izbiri filmov in glasbe. »Ali bi se Jezus zabaval ob gledanju tega filma ali poslušanju te glasbe? Ali bi me bilo sram, če bi si Jezus sposodil moj telefon ali tablični računalnik in bi videl, kaj imam na njem?« Ko pregleduješ vsebino videoigre, se vprašaj: »Ali bi mi bilo težko pojasniti Jezusu, zakaj uživam v njej?« Ljubezen do Jehova bi nas morala gnati, da bi se znebili vsega, kar je neprimerno za Kristusovega učenca, ne glede na to, koliko je stalo. (Apd. 19:19, 20) Ko smo se posvetili Jehovu, smo obljubili, da ne bomo več živeli zase, temveč za Kristusa. Zato se ne bi smeli oklepati ničesar, kar bi nas lahko oviralo pri tem, da bi natančno hodili po Kristusovih stopinjah. (Mat. 5:29, 30; Fil. 4:8)

11. a) K čemu nas ljubezen do Jehova in Jezusa spodbuja glede oznanjevanja? b) Kako lahko iz ljubezni pomagamo drugim v občini?

¹¹ Ljubezen do Jezusa nas tudi sili, da si iz vse duše prizadevamo oznanjevati in pridobivati učence. (Mat. 28:19, 20; Luk. 4:43) V času okoli spominske slovesnosti bomo imeli priložnost pomožno pionirati in tako oznanjevati 30 ali 50 ur. Ali bi svoje okoliščine lahko uredil tako, da bi pri tem sodeloval? Neki 84-letni brat, ki je vdovec, je menil, da zaradi starosti in slabega zdravja ne more pomožno pionirati. Toda pionirji v njegovem kraju so mu priskočili na pomoč. Priskrbeli so mu prevoz in zanj izbrali primerno področje, tako da bi lahko dosegel 30 ur. Ali bi lahko prevzel pobudo in pomagal komu v občini, da bi v času okoli spominske slovesnosti okusil veselje, ki ga prinaša pomožno pioniranje? Seveda ne more biti vsak pomožni pionir. Lahko pa svoj čas in moči kar najbolj izkoristimo za to, da bi s svojimi usti še bolj hvalili Jehova. Tako podobno kakor Pavel pokažemo, da nas spodbuja Kristusova  ljubezen. K čemu še nas žene Božja ljubezen?

12. K čemu nas spodbuja Božja ljubezen?

¹² Kot drugo bi nas Božja ljubezen morala gnati, da bi ljubili brate in sestre. Temu je pritrdil tudi apostol Janez. Napisal je: »Ljubljeni, če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.« (1. Jan. 4:7–11) Ne moremo reči, da smo se pravilno odzvali na Božjo ljubezen, če ne čutimo, da smo dolžni ljubiti brate in sestre. (1. Jan. 3:16) Kako lahko ljubezen do bratov in sester pokažemo z dejanji?

13. Kako je Jezus pokazal ljubezen do drugih in nam s tem dal zgled?

¹³ Poglejmo si Jezusov zgled. Ko je deloval na zemlji, se je še posebej posvetil ljudem, ki so bili potisnjeni ob rob. Pomagal je tistim, ki so imeli telesne okvare – hromim, slepim, gluhim in nemim. (Mat. 11:4, 5) Z veseljem je poučeval duhovno lačne ljudi, ki so jih judovski verski voditelji imeli za preklete. (Jan. 7:49) Takšne posameznike je imel rad in si je zelo prizadeval, da bi jim pomagal. (Mat. 20:28)

14. Kako bi lahko pokazal ljubezen do bratov in sester?

¹⁴ Obdobje okoli spominske slovesnosti je za nas priložnost, da posnemamo Jezusa in razmislimo o bratih in sestrah v občini. Če to storimo, bomo brez dvoma ugotovili, kdo potrebuje našo pomoč. Morda so to starejši bratje in sestre. Ali bi lahko obiskal te drage sovernike? Ali bi jim lahko prinesel hrano, jim pomagal pri hišnih opravilih, jim ponudil prevoz na shod ali jih povabil na oznanjevanje? (Beri Luka 14:12–14.) Božja ljubezen bi nas morala navesti na to, da bi se razdajali za brate in sestre.

15. Kaj moramo priznati?

¹⁵ Kot tretje nas Jehovova ljubezen zavezuje k temu, da odpuščamo bratom in sestram. Od prvega človeka Adama smo vsi podedovali greh in kazen zanj – smrt. Nihče od nas ne more reči »Jaz ne potrebujem odkupnine«. Tudi najbolj zvest Božji služabnik je povsem odvisen od nezaslužene dobrotljivosti, ki nam jo je Jehova naklonil  po Kristusu. Vsak od nas mora priznati, da nam je Bog odpustil velikanski dolg. Zakaj je to pomembno? Odgovor najdemo v eni od Jezusovih ponazoritev.

16., 17. a) Kaj naj bi se naučili iz Jezusove ponazoritve o kralju in sužnjih? b) Kaj si odločen storiti sedaj, ko si poglobljeno razmislil o Jezusovi ponazoritvi?

¹⁶ Jezus je povedal ponazoritev o kralju, ki je svojemu sužnju odpustil velikanski dolg v vrednosti 10.000 talentov oziroma 60,000.000 denarijev. Vendar pa suženj, ki mu je kralj toliko odpustil, ni bil pripravljen odpustiti drugemu sužnju, ki mu je bil dolžan mnogo manj, le 100 denarijev. Ko je kralj izvedel, kako trdosrčen je bil suženj, kateremu je usmiljeno odpustil dolg, se je zelo razjezil. Rekel mu je: »Hudobni suženj, ves tisti dolg sem ti odpisal, ker si me prosil. Ali se ne bi bil zato tudi ti dolžan usmiliti drugega sužnja, kakor sem se jaz usmilil tebe?« (Mat. 18:23–35, pdč. op.) Da, sužnja bi moralo veliko usmiljenje, ki mu ga je izkazal kralj, spodbuditi, da bi tudi sam odpustil drugemu sužnju. K čemu pa bi Jehovovo usmiljenje in ljubezen morala spodbuditi nas?

¹⁷ V času okoli spominske slovesnosti lahko razmislimo o vsaki morebitni zameri do brata ali sestre. In če jo gojimo, imamo v tem času odlično priložnost posnemati Jehova, Boga, ki rad odpušča. (Neh. 9:17; Ps. 86:5) Če cenimo to, kar je Jehova storil za nas s tem, da nam je odpisal velikanski dolg, potem smo tudi mi pripravljeni iz srca odpustiti drugim. Če nismo pripravljeni ljubiti bratov in sester in jim odpuščati, ne moremo pričakovati, da bo Jehova ljubil nas in nam odpuščal. (Mat. 6:14, 15) Če komu kaj odpustimo, s tem seveda ne spremenimo preteklosti, gotovo pa bo srečnejša naša prihodnost.

18. Kako je Božja ljubezen neki sestri pomagala, da je lažje prenašala nepopolnost druge sestre?

¹⁸ Mnogi med nami morda s težavo iz dneva v dan prenašajo nepopolnost bratov in sester. (Beri Kološanom 3:13, 14; Efežanom 4:32.) Samska sestra Lily je denimo rade volje pomagala Carol, vdovi v svoji občini. [1] Priskrbela ji je prevoz, kamor koli je bilo treba, šla zanjo po opravkih in ji izkazala prijaznost še z mnogimi drugimi deli. Kljub vsemu temu je bila Carol ves čas kritična in je bilo z njo težko shajati. Toda Lily se je osredinila na njene dobre lastnosti. Še naprej ji je pomagala več let, dokler ni Carol resno zbolela in umrla. »Kakor koli je že bilo,« pravi Lily, »se veselim časa, ko bo obujena od mrtvih. Rada bi jo poznala, ko bo popolna.« Da, Božja ljubezen nam lahko pomaga, da lažje shajamo z brati in sestrami ter se veselimo časa, ko bo človeška nepopolnost za vselej izginila.

19. K čemu te žene Božji »neopisljivi brezplačni dar«?

¹⁹ Od Jehova smo resnično prejeli »neopisljivi brezplačni dar«. Nikoli ga ne jemljimo za nekaj samoumevnega. Raje – še posebej v času okoli spominske slovesnosti – s hvaležnostjo premišljujmo o vsem, kar sta Jehova in Jezus do sedaj že storila za nas. Naj nas njuna ljubezen žene, da bi natančno hodili po Jezusovih stopinjah, kazali ljubezen bratom in sestram ter jim iz srca odpuščali.