1., 2. a) Kaj je Jehova napovedal za naš čas? b) Na katera vprašanja bomo dobili odgovor v tem članku? (Glej sliko pri naslovu.)

JEHOVA je glede časa, v katerem živimo, napovedal: »Tiste dni bo deset mož iz vseh jezikov narodov prijelo judovskega moža za rob oblačila, da, oprijeli se ga bodo in rekli: ‚Z vami bomo šli, ker smo slišali, da je Bog z vami!‘« (Zah. 8:23) Podobno kakor simboličnih »deset mož« so tisti, ki upajo, da bodo živeli na zemlji, prijeli »judovskega moža za rob oblačila«. Ponosni so na to, da se družijo z duhom maziljenimi pripadniki »Božjega Izraela«, saj vedo, da Jehova blagoslavlja svoje maziljence. (Gal. 6:16)

² Tudi Jezus je tako kakor prerok Zaharija osvetlil blagodejno enotnost med Božjim ljudstvom. Omenil je, da obstajata dve skupini njegovih sledilcev – »mala čreda« in »druge ovce«. Vendar je rekel, da obe sestavljata »eno čredo pod enim pastirjem«. (Luk. 12:32; Jan. 10:16) Ker obstajata dve skupini, se postavljajo nekatera vprašanja: 1. Ali morajo druge ovce poznati imena vseh današnjih maziljencev? 2. Kako naj bi maziljenci gledali nase? 3. Kako naj bi se odzval, če kdo v tvoji občini začne jemati simbola  na spominski slovesnosti? 4. Ali naj bi te skrbelo, če število tistih, ki jemljejo simbola, narašča? Poglejmo si odgovor na ta vprašanja.

3. Zakaj ne moremo z gotovostjo vedeti, kdo bo del 144.000-ev?

³ Ali morajo druge ovce poznati imena vseh današnjih maziljencev? Kratko rečeno ne. Zakaj ne? Tudi če je kdo povabljen v nebesa, je to zgolj povabilo, ne pa dokončna potrditev, da bo prejel svojo nagrado. Satan to ve, zato uporablja »lažne preroke [. . .], da bi zavedli, če bi bilo mogoče, tudi izbrane«. (Mat. 24:24) Vse dokler ne bo Jehova presodil, da je maziljeni kristjan vreden življenja v nebesih, ne more nihče vedeti, ali bo to nagrado tudi prejel. Ko Jehova to presodi, mu da končni pečat bodisi malo preden umre zvest ali pa tik pred začetkom »velike stiske«. (Raz. 2:10; 7:3, 14) Bilo bi torej nesmiselno, če bi kdor koli na zemlji skušal ugotoviti, kdo izmed Božjih služabnikov bo nazadnje del 144.000-ev. [1]

4. Kako lahko gremo z maziljenci, ki so na zemlji, če pa ne moremo poznati imena vsakega od njih?

⁴ Kot smo videli, ni mogoče poznati imen vseh pripadnikov duhovnega Izraela, ki so danes na zemlji. Kako lahko potem druge ovce gredo z njimi? Bodi pozoren, kaj v Zaharijevi prerokbi piše glede simboličnih desetih mož. Ti naj bi se oprijeli judovskega moža za rob oblačila in rekli: »Z vami bomo šli, ker smo slišali, da je Bog z vami!« Judovski mož je sicer omenjen v ednini, vendar besedna zveza »z vami«, ki je navedena dvakrat, pokaže, da gre za več kot enega človeka. To pomeni, da judovski mož ne predstavlja le enega posameznika, temveč vse maziljene kristjane kot skupino. Druge ovce to vedo, zato služijo Jehovu skupaj s to skupino. Ni jim treba poznati imena vsakega od njih in iti z njim. Naš voditelj je Jezus in Sveto pismo nam pravi, da moramo hoditi samo za njim. (Mat. 23:10)

5. O katerem svarilu bi morali maziljenci resno razmisliti in zakaj?

⁵ Tisti, ki vzamejo simbola na spominski slovesnosti, bi morali skrbno razmisliti o svarilu iz 1. Korinčanom 11:27–29. (Beri.) Kaj je želel apostol Pavel povedati? Maziljeni kristjan bi zaužil simbola nevredno, če ne bi ohranjal dobrega odnosa z Jehovom. (Heb. 6:4–6; 10:26–29) To svarilo opominja maziljence, da še niso prejeli svoje nagrade. Še naprej se morajo gnati »proti cilju za nagrado, za Božjim nebeškim klicem po Kristusu Jezusu«. (Fil. 3:13–16)

6. Kako bi morali maziljeni kristjani gledati nase?

⁶ Pavel je po navdihnjenju rotil vse maziljene kristjane: »Živite vredno svoje poklicanosti.« Kako naj bi to delali? Pavel je v nadaljevanju dejal: »Z vso ponižnostjo, blagostjo in potrpežljivostjo. Prenašajte se med seboj v ljubezni in si iskreno prizadevajte ohranjati enotnost duha in živeti v miru.« (Efež. 4:1–3) Posameznik, na katerega deluje Jehovov duh, je ponižen, ne pa domišljav. (Kol. 3:12) Maziljenci skromno priznavajo, da ni nujno, da imajo več svetega duha kakor tisti, ki  upajo, da bodo večno živeli na zemlji. Ne trdijo, da imajo posebno spoznanje ali da so prejeli razodetja, niti se nimajo za boljše od drugih. Poleg tega nikdar ne spodbujajo drugih, naj vzamejo simbola, ker bi zanje mislili, da so maziljenci, ampak ponižno priznavajo, da posameznika povabi v nebesa Jehova.

7., 8. Česa maziljeni kristjani ne pričakujejo in zakaj ne?

⁷ Maziljeni kristjani si štejejo v veliko čast, da so povabljeni v nebesa, vendar ne pričakujejo od drugih, da bi jim kakor koli izkazovali posebno čast. (Efež. 1:18, 19; beri Filipljanom 2:2, 3.) Jehova njim osebno po svojem duhu pričuje, da so maziljeni, in tega ne razglaša celemu svetu. Zato maziljenci niso presenečeni, če nekateri ne verjamejo takoj, da so res maziljeni s svetim duhom. Poleg tega vedo, da Biblija svetuje, naj ne verjamemo kar takoj komu, ki trdi, da mu je Bog zaupal posebno odgovornost. (Raz. 2:2) Zato tega, da so maziljeni, nikoli ne želijo uporabiti kot »vizitko«, s katero bi se predstavili drugim. Tega večinoma niti ne omenjajo drugim, saj ne želijo pritegniti pozornosti nase in se hvaliti z nagrado, ki jih čaka. (1. Kor. 1:28, 29; beri 1. Korinčanom 4:6–8.)

⁸ Maziljeni kristjani se tudi nimajo za člane nekakšnega elitnega kluba. Ne skušajo se povezati z drugimi, ki trdijo, da so maziljenci, ali z njimi oblikovati zasebne skupine za preučevanje Biblije. (Gal. 1:15–17) S tem bi povzročili razprtije v občini in delovali zoper svetega duha, ki spodbuja k miru in enotnosti. (Beri Rimljanom 16:17, 18.)

9. Zakaj moramo paziti, kako se vedemo do tistih, ki na spominski slovesnosti zaužijejo kruh in vino? (Glej okvir » Ljubezen ‚se ne vede nespodobno‘«.)

⁹ Kako bi se morali vesti do kristjana, ki jemlje simbola na spominski slovesnosti? Jezus je rekel svojim učencem: »Vsi vi pa ste bratje.« Nato je še dejal: »Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Mat. 23:8–12) Zato ne bi bilo prav poviševati posameznikov, tudi če so maziljeni Kristusovi bratje. Sveto pismo nas na primer glede krščanskih starešin, ki jim je zaupano vodstvo, spodbuja, naj posnemamo njihovo vero, nikjer pa nam ne zapoveduje, naj imamo kakšnega človeka za voditelja. (Heb. 13:7) Res je, da Sveto pismo pravi, naj nekatere štejemo »za vredne dvojne časti«. Toda takšni niso vredni časti zato, ker so maziljeni, temveč zato, ker »dobro predsedujejo« in »si zelo prizadevajo v govorjenju in poučevanju«. (1. Tim. 5:17) Zaradi tega bi bilo tistim, ki so povabljeni v nebesa, neprijetno, če bi jim drugi naklanjali neprimerno hvalo ali pozornost. In kar je še slabše, če bi maziljencem naklanjali posebno pozornost, bi morda težje ostali ponižni. (Rim. 12:3) Nihče od nas ne bi želel nastaviti Kristusovim bratom kamna spotike! (Luk. 17:2)

10. Kako lahko pokažemo spoštovanje do maziljenih kristjanov?

¹⁰ Kako lahko pokažemo primerno spoštovanje do tistih, ki jih je Jehova pomazilil? Ne bomo jim postavljali osebnih vprašanj glede njihovega maziljenja in se tako ne bomo vmešavali v to, kar se nas ne tiče. (1. Tes.  4:11; 2. Tes. 3:11) Ne bi smeli skleniti, da so maziljeni tudi starši, zakonec ali drugi sorodniki maziljencev. Posameznik maziljenja ne podeduje niti pri tem ne igrajo nobene vloge zakonske vezi. (1. Tes. 2:12) Poleg tega ne bi bilo prav izpraševati maziljenčevega zakonca o tem, kako se počuti, ker ve, da v prihodnjem raju na zemlji ne bo živel skupaj s svojim zakoncem. S takšnimi vprašanji bi morda samo povzročili bolečino. Vsi lahko povsem zaupamo Jehovu, da bo v prihodnosti odprl svojo roko in zadovoljil »želje vseh živih bitij«. (Ps. 145:16)

11. Kako nam bo v zaščito, če se bomo ogibali tega, da bi občudovali ljudi?

¹¹ Če se primerno vedemo do maziljencev, smo obvarovani pred prikrito nevarnostjo. V Svetem pismu piše, da se lahko v občino prikradejo »lažni bratje«. (Gal. 2:4, 5; 1. Jan. 2:19) Ti sleparji utegnejo celo trditi, da so maziljeni. Poleg tega lahko nekateri maziljeni kristjani odpadejo od vere. (Mat. 25:10–12; 2. Pet. 2:20, 21) Če se bomo ogibali tega, da bi občudovali ljudi oziroma se jim prilizovali, ne bomo nikoli sledili ljudem, celo tistim ne, ki so maziljeni, zelo znani ali služijo Jehovu že dolgo. Če bi ti potem postali nezvesti Bogu oziroma bi zapustili občino, mi ne bi izgubili vere v Jehova oziroma mu nehali služiti. (Juda 16)

12., 13. Zakaj naj nas ne bi skrbelo število tistih, ki zaužijejo kruh in vino na spominski slovesnosti?

¹² Zadnja leta je vse več tistih, ki jemljejo simbola na spominski slovesnosti. Pred tem smo bili desetletja priča upadanju tega števila. Ali naj bi nas skrbelo, ker je to število vse večje? Ne. Poglejmo si nekaj pomembnih dejavnikov, ki naj bi jih imeli v mislih.

¹³ »Jehova pozna tiste, ki so njegovi.« (2. Tim. 2:19) Bratje, ki štejejo tiste, ki vzamejo simbola na spominski slovesnosti, ne morejo soditi o tem, ali so ti res maziljeni. Med temi, ki vzamejo simbola, so tudi takšni, ki zmotno mislijo, da so maziljeni. Nekateri, ki so v preteklosti jemali simbola, so ju kasneje nehali jemati. Drugi morda verjamejo, da bodo vladali s Kristusom v nebesih,  ker imajo duševne ali čustvene težave. Zato število tistih, ki jemljejo simbola, ni merilo, po katerem bi določali, koliko maziljencev je danes še na zemlji.

14. Kaj v Bibliji piše glede števila maziljencev, ki bodo na zemlji, ko se bo začela velika stiska?

¹⁴ Maziljenci bodo živeli na različnih koncih zemlje, ko bo Jezus prišel, da jih vzame v nebesa. O tem, kaj bo Jezus takrat storil, piše v Bibliji naslednje: »On pa bo z močnim zvokom trobente poslal svoje angele, in ti bodo zbrali njegove izbrane z vseh štirih strani, od enega konca neba do drugega.« (Mat. 24:31) Božja Beseda nakazuje, da bo v zadnjih dneh na zemlji živel samo še preostanek maziljencev. (Raz. 12:17) Vendar v njej nikjer ne piše, koliko jih bo še na zemlji, ko se bo začela velika stiska.

15., 16. Kaj moramo razumeti glede 144.000-ev, ki jih Jehova izbere?

¹⁵ Jehova se odloči, kdaj izbere maziljence. (Rim. 8:28–30) Izbirati jih je začel po Jezusovi smrti in vstajenju. Kot kaže, so bili v prvem stoletju vsi pravi kristjani maziljeni. Od prvega stoletja do začetka zadnjih dni so bili tisti, ki so trdili, da sledijo Kristusu, večinoma lažni kristjani, zato jih je Jezus primerjal z »ljuljko«. Kljub temu je Jehova v vsem tem času pomazilil tistih nekaj, ki so bili pravi kristjani. Bili so kakor »pšenica«, o kateri je govoril Jezus. (Mat. 13:24–30) Jehova v zadnjih dneh še naprej izbira tiste, ki bodo del 144.000-ev. [2] Če se odloči, da bo nekatere izbral šele ob koncu zadnjih dni, nimamo pravice dvomiti o tem, ali je njegova odločitev modra. (Iza. 45:9; Dan. 4:35; beri Rimljanom 9:11, 16.) [3] Paziti moramo, da ne bi bili podobni nezadovoljnim delavcem, ki so se pritoževali nad tem, kako je gospodar ravnal s tistimi, ki so pričeli delati ob 11. uri. (Beri Matej 20:8–15.)

¹⁶ Samo nekaj tistih, ki upajo, da bodo živeli v nebesih, sestavlja »zvestega in preudarnega sužnja«. (Mat. 24:45–47) Jehova in Jezus tako kakor v prvem stoletju tudi danes hranita mnoge po rokah peščice. Samo nekaj maziljenih kristjanov je v prvem stoletju sodelovalo pri pisanju Krščanskih grških spisov. Podobno je danes samo peščici maziljenih kristjanov zaupana odgovornost, da »ob pravem času daje [duhovno] hrano«.

17. Kaj si se naučil iz tega članka?

¹⁷ Kaj smo se naučili iz tega, kar smo obravnavali v tem članku? Jehova je za ljudi določil dve različni nagradi – življenje v nebesih za tiste, ki jih predstavlja judovski mož, in življenje na zemlji za tiste, ki jih predstavlja deset mož. Vendar od članov obeh skupin zahteva, da se ravnajo po istih zakonih in da mu ostanejo zvesti. Vsi morajo ostati ponižni. Vsi morajo ostati enotni. In vsi si morajo prizadevati za mir v občini. Vsi se torej trdno odločimo, da bomo sedaj, ko se zadnji dnevi bližajo koncu, služili Bogu kot ena čreda pod Kristusovim vodstvom.