1. Zakaj je čas, v katerem živimo, edinstven?

ŽIVIMO v zares edinstvenem času človeške zgodovine. Kot je napovedalo Sveto pismo, Jehova zbira »veliko množico ljudi [. . .] iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov«. Ta zbrana množica tvori »mogočen narod«, v katerem je več kot osem milijonov srečnih posameznikov, ki »Bogu noč in dan opravljajo sveto službo«. (Raz. 7:9, 15; Iza. 60:22) Še nikoli prej ni bilo toliko posameznikov, ki so razvili ljubezen do Boga in ljudi.

2. Katera napačna oblika ljubezni je značilna za ljudi, ki so odtujeni Bogu? (Glej sliko pri naslovu.)

² Vendar je navdihnjeno Sveto pismo tudi napovedalo, da bodo v naših dneh ljudje, ki so odtujeni Bogu, kazali napačno obliko ljubezni, za katero bo značilna sebičnost. Apostol Pavel je napisal, da bodo ljudje »v zadnjih dneh [. . .] ljubili sebe in denar« ter »užitke namesto Boga«. (2. Tim. 3:1–4) Takšna sebična ljubezen ni v skladu s krščansko ljubeznijo; je povsem v nasprotju z njo. Prizadevanje za sebične cilje ljudem ne prinese pričakovane sreče. Zares, takšna ljubezen ustvarja  sebičen svet, v katerem je »težko živeti«.

3. Kaj bomo pregledali v tem članku in zakaj?

³ Pavel se je zavedal, da bo kristjanom sebična ljubezen, ki bo tako razširjena, predstavljala nevarnost. Zaradi tega je opozoril, naj se ogibamo teh, ki kažejo napačno obliko ljubezni. (2. Tim. 3:5) Toda ne moremo se izogniti vsem stikom s takšnimi ljudmi. Kako se lahko torej ogibamo posvetnega stališča ljudi, ki nas obkrožajo, in si prizadevamo ugajati Jehovu, Bogu ljubezni? Primerjajmo ljubezen, kakršno Bog pričakuje od nas, z ljubeznijo, opisano v 2. Timoteju 3:2–4. To nam bo pomagalo preiskati in prečistiti ljubezen, ki naj bi jo kazali, torej ljubezen, ki prinaša pravo zadovoljstvo in srečo.

4. Zakaj ni napačno imeti uravnovešeno ljubezen do sebe?

⁴ »Ljudje bodo namreč ljubili sebe,« je po navdihnjenju napisal apostol. Ali je napačno ljubiti sebe? Ne, normalno je, celo nujno, da imamo zdravo ljubezen do sebe. Jehova nas je tako ustvaril. Jezus je rekel: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Mar. 12:31) Če ne ljubimo sebe, ne moremo ljubiti svojega bližnjega. V Svetem pismu tudi piše, da bi morali »možje ljubiti svojo ženo kakor svoje telo. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe, saj ni nihče nikoli sovražil svojega telesa, ampak ga hrani in ljubeče skrbi zanj.« (Efež. 5:28, 29) Tako je primerna ljubezen do sebe zaželena.

5. Kako bi opisal tiste, ki pretirano ljubijo sebe?

⁵ Toda ljubezen do sebe, omenjena v 2. Timoteju 3:2, ni normalna, zdrava ljubezen. Gre za popačeno, sebično ljubezen. Ljudje, ki pretirano ljubijo sebe, mislijo o sebi več, kot je treba misliti. (Beri Rimljanom 12:3.) V življenju se najbolj zanimajo za sebe in zelo malo za druge. Kadar gre kaj narobe, za to radi krivijo druge, namesto da bi prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Neki svetopisemski priročnik primerja tiste, ki ljubijo sebe, z ježem, ki se zvije v klobčič in je tako na toplem v svojem mehkem kožuščku, drugim pa kaže ostre bodice. Takšni vase usmerjeni ljudje niso zares srečni.

6. Kaj dobrega obrodi ljubezen do Boga?

⁶ Biblicisti menijo, da je apostol Pavel ljubezen do sebe omenil kot prvo od negativnih lastnosti, ki bodo prevladovale v zadnjih dneh, zato ker ostale lastnosti izvirajo iz te ljubezni. Nasprotno pa posamezniki, ki ljubijo Boga, kažejo povsem drugačen sad. Sveto pismo povezuje ljubezen, kakršno Bog pričakuje od nas, z veseljem, mirom, potrpežljivostjo, prijaznostjo, dobroto, vero, blagostjo in samoobvladanjem. (Gal. 5:22, 23) Psalmist je napisal: »Srečno je tisto ljudstvo, katerega Bog je Jehova!« (Ps. 144:15) Jehova je srečen Bog in takšno je tudi njegovo ljudstvo. Poleg tega se Jehovovi služabniki v nasprotju s tistimi, ki ljubijo sebe in radi samo prejemajo, z veseljem razdajajo za druge. (Apd. 20:35)

7. Katera vprašanja nam bodo pomagala preiskati svojo ljubezen do Boga?

⁷ Kako lahko ugotovimo, ali ljubezen do sebe postaja močnejša od ljubezni do Boga? Razmislimo o svarilu iz Filipljanom 2:3, 4, kjer piše: »Ničesar ne delajte iz prepirljivosti ali samoljubnosti, temveč s ponižnostjo glejte na  druge kot na višje od sebe. Ne zanimajte se samo zase, ampak tudi za druge.« Lahko se vprašamo: »Ali upoštevam ta nasvet v svojem življenju? Ali si iskreno prizadevam izpolnjevati Božjo voljo? Ali se trudim pomagati drugim, tako v občini kot na oznanjevanju?« Razdajati se za druge ni vedno enostavno. Za to sta potrebna trud in požrtvovalnost. Vendar kaj nas lahko osreči bolj od tega, da vemo, da nas odobrava Najvišji v vsem vesolju?

8. K čemu je nekatere navedla ljubezen do Boga?

⁸ Ljubezen do Boga je nekatere navedla, da so se odpovedali morebitno donosni karieri, da bi lahko več služili Jehovu. Ericka, ki živi v Združenih državah, je zdravnica. Vendar si ni prizadevala za ugleden položaj v zdravniških krogih, ampak je začela redno pionirati in je z možem oznanjevala že v različnih državah. Ko razmišlja o tem, pravi: »Številne izkušnje, ki sva si jih pridobila, ko sva pomagala na tujejezičnem področju, in prijateljstva, ki sva jih sklenila, so nama zares obogatili življenje. Še vedno delam kot zdravnica, vendar mi to, da lahko večino svojega časa in energije posvečam temu, da pomagam zdraviti ljudi v duhovnem pogledu in sem pozorna na potrebe drugih v občini, prinaša iskreno veselje in notranje zadovoljstvo.«

9. Zakaj ljubezen do denarja ne prinaša sreče?

⁹ Pavel je napisal, da bodo ljudje »ljubili [. . .] denar«. Pred nekaj leti se je pionir na Irskem pogovarjal z nekim moškim o Bogu. Moški je vzel denarnico, iz nje potegnil nekaj bankovcev, jih dvignil in ponosno rekel: »To je moj bog!« Redki so sicer tako odprti glede tega, toda dejstvo je, da je svet poln ljudi, ki ljubijo denar in stvari, ki se z denarjem lahko kupijo. Vendar Sveto pismo opozarja: »Kdor ljubi srebro, se srebra nikoli ne nasiti, in kdor ljubi bogastvo, mu dobička ni nikoli dovolj.« (Prid. 5:10) Posamezniki, ki si želijo vedno več denarja in si ga kopičijo, si zadajajo »mnogo bolečin«. (1. Tim. 6:9, 10)

10. Kaj pravi Sveto pismo glede bogastva in revščine?

¹⁰ Seveda vsi potrebujemo denar. Zagotavlja določeno mero zaščite. (Prid. 7:12) Toda ali je lahko posameznik zares srečen, če ima le za osnovne potrebe? Vsekakor! (Beri Pridigar 5:12.) Jakejev sin Agur je zapisal: »Ne dajaj mi ne siromaštva ne bogastva. Daj mi zaužiti toliko hrane, kolikor je potrebujem.« Zlahka razumemo, zakaj si ni želel biti skrajno reven. V nadaljevanju je namreč pojasnil, da ni želel priti v skušnjavo, da bi kradel, saj bi s tem sramotil Boga. Vendar zakaj je molil, da ne bi bil bogat? Napisal je: »Da se ne bi nasitil in te zatajil z besedami ‚Kdo je Jehova?‘.« (Preg. 30:8, 9) Morda tudi ti poznaš posameznike, ki zaupajo bogastvu namesto Bogu.

11. Kaj je Jezus svetoval glede denarja?

¹¹ Tisti, ki ljubijo denar, ne morejo ugajati Bogu. Jezus je rekel: »Nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema: ker ali bo enega sovražil in drugega ljubil ali pa se bo enega držal in bo drugega zaničeval. Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.« Pred tem je rekel: »Nehajte si kopičiti zaklade na zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi vlamljajo in kradejo, temveč si kopičite zaklade v nebesih,  kjer ne molj ne rja ne razjedata in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.« (Mat. 6:19, 20, 24)

12. Kako nam preprosto življenje omogoča lažje služiti Bogu? Povej primer.

¹² Mnogi, ki so poenostavili življenje, so ugotovili, da zaradi tega niso le srečnejši, ampak imajo tudi več časa za služenje Jehovu. Jack, ki živi v Združenih državah, je prodal svojo veliko hišo in podjetje, zato da bi se lahko pridružil ženi pri pioniranju. Takole razmišlja: »Težko se mi je bilo odreči najini čudoviti hiši in posestvu na podeželju. Vendar sem že leta prihajal domov razdražen zaradi problemov v službi. Moja žena, ki je redno pionirala, pa je bila vedno vesela. Običajno mi je rekla: ‚Imam najboljšega šefa!‘ Sedaj ko tudi sam pioniram, oba delava za isto Osebo, Jehova.«

13. Kako lahko preiščemo svoj pogled na denar?

¹³ Svoj pogled na denar lahko preiščemo tako, da si iskreno odgovorimo na naslednja vprašanja: »Ali res verjamem v to, kar pravi Sveto pismo glede denarja, in tudi živim v skladu s tem? Ali mi je služenje denarja najpomembnejše v življenju? Ali so mi gmotne reči več vredne od odnosa z Jehovom in ljudmi? Ali zares zaupam Jehovu, da bo skrbel za moje potrebe?« Lahko smo prepričani, da Jehova ne bo nikoli razočaral teh, ki upajo vanj. (Mat. 6:33)

14. Kaj pomeni imeti razumen pogled na užitke?

¹⁴ Napovedano je tudi, da bodo mnogi danes »ljubili [. . .] užitke«. Tako kot ni nič napačnega imeti zdrav in razumen pogled na sebe in denar, tudi ni nič napačnega imeti uravnovešen pogled na užitke. Jehova ne želi, da živimo strogo samozatajevalno ali da se odrečemo neškodljivim dejavnostim, ki nas razveseljujejo. Sveto pismo spodbuja zveste posameznike: »Pojdi, z veseljem jej svoj kruh in veselega srca pij svoje vino.« (Prid. 9:7)

15. Kaj pomeni besedna zveza »ljubili bodo užitke«?

 ¹⁵ V 2. Timoteju 3:4 piše o tistih, ki ljubijo užitke in se ne menijo za Boga. Bodi pozoren, da ta vrstica ne govori, da bodo ljudje ljubili užitke bolj kakor Boga, češ da bodo vsaj nekoliko ljubili Boga. Pravi, da bodo ljubili užitke »namesto Boga«. Neki učenjak je napisal: »Ta [vrstica] zagotovo ne pravi, da do neke mere ljubijo tudi Boga. Pomeni, da Boga sploh ne ljubijo.« Kakšno streznjujoče opozorilo za tiste, ki gojijo pretirano ljubezen do užitkov! Besedna zveza »ljubili bodo užitke« ustrezno opiše tiste, ki jih »užitki tega življenja odvlečejo stran«. (Luk. 8:14)

16., 17. Kakšen zgled je dal Jezus glede užitkov?

¹⁶ Jezus je pokazal popolnoma uravnovešen pogled na užitke. Udeležil se je »svatbe«, nekoč drugič pa »velikega sprejema«. (Jan. 2:1–10; Luk. 5:29) Na poroki je vodo čudežno spremenil v vino in tako obnovil zaloge, ki so pošle. Ob drugi priložnosti je zavrnil samopravične poglede tistih, ki so ga kritizirali, ker je jedel in pil. (Luk. 7:33–36)

¹⁷ Vendar se Jezus ni predajal življenju, polnem užitkov. Na prvo mesto je postavil Jehova in se neutrudno razdajal za druge. Zato da bi mnogi lahko živeli, je prostovoljno umrl boleče smrti na kolu. Tistim, ki bodo hodili po njegovih stopinjah, je rekel: »Srečni vi, kadar vas zaradi mene sramotijo in preganjajo in o vas lažnivo govorijo vsakršne hude stvari. Veselite se in poskakujte od radosti, saj je vaša nagrada v nebesih velika. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.« (Mat. 5:11, 12)

18. Katera vprašanja nam bodo pomagala ugotoviti, koliko ljubimo užitke?

¹⁸ Kako lahko ugotovimo, koliko ljubimo užitke? Dobro je, da se vprašamo: »Ali postavljam razvedrilo pred shode in oznanjevanje? Ali sem se pripravljen čemu odreči, ker želim služiti Bogu? Ali takrat, ko izbiram razvedrilo, razmislim, kako bo Jehova gledal na mojo izbiro?« Če zares ljubimo Boga, bomo pazili, da se ne bomo ogibali le stvari, za katere vemo, da mu ne ugajajo, ampak tudi tistih, za katere zgolj domnevamo, da mu ne ugajajo. (Beri Matej 22:37, 38.)

19. Kdo ne more biti nikoli zares srečen?

¹⁹ Satanov svet se po skoraj 6000 letih človeške bede bliža svojemu koncu. Zemlja je polna ljudi, ki gojijo pretirano ljubezen do sebe, denarja in užitkov. Takšni se ženejo za to, kar lahko dobijo, in dajejo lastne želje na prvo mesto v življenju. Ti ljudje ne morejo biti nikoli zares srečni. Po drugi strani pa je psalmist napisal: »Srečen tisti, ki mu je v pomoč Jakobov Bog, čigar upanje je njegov Bog Jehova.« (Ps. 146:5)

20. Kako te ljubezen do Boga osrečuje?

²⁰ Ljubezen do Boga raste med Jehovovim ljudstvom in vsako leto nas je vse več. To je dokaz, da Božje kraljestvo vlada in da bo to Kraljestvo kmalu zemlji prineslo nepredstavljive blagoslove. Prava in trajna sreča izhaja iz izpolnjevanja Božje volje in iz zavedanja, da ugajamo Najvišjemu. In tisti, ki ljubijo Jehova, bodo srečni vso večnost! V naslednjem članku bomo pregledali nekatere lastnosti, ki izvirajo iz sebične ljubezni, in videli, kako so te v nasprotju z lastnostmi, ki jih kažejo Jehovovi služabniki.