1., 2. Zakaj vsako leto pridemo na spominsko slovesnost?

 JEZUS je pred skoraj 2000 leti dal svoje življenje za nas in nam tako omogočil večno življenje. Na večer, preden je umrl, je svojim učencem zapovedal, naj se tega ljubečega dejanja spominjajo s preprosto slovesnostjo, na kateri sta kot simbola kruh in vino. (1. Kor. 11:23–26)

² Jezusovo zapoved ubogamo, ker ga imamo zelo radi. (Jan. 14:15) Vsako leto v času okoli spominske slovesnosti pokažemo hvaležnost za to, kar je naredil za nas, tako da si vzamemo čas in ob molitvi premišljujemo o pomenu njegove smrti. Z veseljem tudi več oznanjujemo. Kar največ ljudi želimo spodbuditi, da bi se nam pridružili na tem posebnem dogodku. In seveda nočemo, da nam kar koli prepreči, da bi prišli na spominsko slovesnost.

3. Kaj bomo pregledali v tem članku?

³ V tem članku bomo pogledali tri načine, kako se Jehovovo ljudstvo trudi spominjati Jezusove smrti: 1. posnemamo vzorec, ki ga je pokazal Jezus, 2. na spominsko slovesnost vabimo druge in 3. praznujemo jo kljub težkim okoliščinam.

4. Katere resnice so vsako leto pojasnjene na spominski slovesnosti in zakaj jih ne bi smeli jemati za samoumevne? (Luka 22:19, 20)

⁴ Vsako leto na spominski slovesnosti prisluhnemo svetopisemskemu govoru, na katerem dobimo jasne odgovore na številna vprašanja. Izvemo na primer, zakaj človeštvo potrebuje odkupnino in kako lahko smrt enega človeka pokrije grehe mnogih. Pojasnjeno je, kaj predstavljata kruh in vino in kdo naj bi ju zaužil. (Beri Luka 22:19, 20.) Poleg tega premišljujemo o blagoslovih, ki čakajo tiste, ki bodo živeli v raju na zemlji. (Iza. 35:5, 6; 65:17, 21–23) Teh resnic ne bi smeli jemati za samoumevne. Na milijone ljudi jih ne razume in se ne zaveda, kako dragocena je Jezusova žrtev. Poleg tega spominske slovesnosti ne praznujejo po vzorcu, ki ga je dal Jezus. Zakaj je tako?

5. Kako so se ljudje začeli spominjati Jezusove smrti, potem ko je umrla večina apostolov?

⁵ Potem ko je umrla večina Jezusovih apostolov, so se v občino prikradli navidezni kristjani. (Mat. 13:24–27, 37–39) Ti so »izkrivljali resnico, da bi učence potegnili za seboj«. (Apd. 20:29, 30) Eden od izkrivljenih naukov, ki so jih navidezni kristjani nazadnje začeli učiti, je bilo to, da Jezus ni daroval svojega telesa »enkrat za vselej, da bi vzel nase grehe mnogih«, tako kot to uči Sveto pismo. (Heb. 9:27, 28) Učili so, da je Jezusovo žrtev treba vedno znova darovati. Danes mnogi iskreni ljudje verjamejo temu lažnemu nauku. Redno – včasih vsak dan – se zberejo v cerkvi, da bi obhajali to, čemur pravijo »mašna daritev«. b Druge verske skupnosti se manj pogosto spomnijo Jezusove smrti, vendar večina njihovih vernikov slabo razume, kaj pomeni Jezusova žrtev. Nekateri se mogoče sprašujejo: Ali so mi zaradi Jezusove smrti res lahko odpuščeni grehi? Zakaj se to sprašujejo? Na nekatere vplivajo tisti, ki dvomijo, da Jezusova žrtev omogoča odpuščanje grehov. Kako pa je bilo z Jezusovimi pravimi sledilci?

6. Do katerega zaključka je do leta 1872 prišla skupina, ki je preučevala Sveto pismo?

⁶ Ob koncu 19. stoletja je neka skupina, ki jo je vodil Charles Taze Russell, začela intenzivno raziskovati Sveto pismo. Želeli so spoznati resnico o tem, kaj pomeni Jezusova žrtev in kako bi se njegove smrti morali spominjati. Do leta 1872 so na podlagi tega, kar so preučili v Svetem pismu, že razumeli, da je Jezus res priskrbel odkupnino za vse človeštvo. Tega, kar so spoznali, niso zadržali zase, ampak so to sporočali drugim po knjigah, časopisih in revijah. In kmalu zatem so tako kot kristjani v prvem stoletju začeli enkrat letno praznovati spominsko slovesnost.

7. Kako nam koristi to, kar so odkrili preučevalci Svetega pisma ob koncu 19. stoletja?

⁷ To, kar so ti iskreni kristjani odkrili pred mnogimi leti, nam koristi še danes. Kako? Z Jehovovim blagoslovom lahko razumemo resnico o tem, kaj pomeni Jezusova žrtev in kaj bo ta dosegla. (1. Jan. 2:1, 2) Izvedeli smo tudi, da glede na Sveto pismo za ljudi,  ki ugajajo Bogu, obstajata dve vrsti upanja – za nekatere nesmrtno življenje v nebesih, za milijone drugih pa večno življenje na zemlji. Ko razmišljamo o tem, kako nam Jezusova žrtev osebno koristi in kako zelo nas ima Jehova rad, se z njim še bolj zbližamo. (1. Pet. 3:18; 1. Jan. 4:9) Zato podobno kot naši zvesti bratje v preteklosti vabimo druge, da se nam pridružijo na spominski slovesnosti, ki jo praznujemo tako, kot je pokazal Jezus.

8. Kako se Jehovovo ljudstvo trudi vabiti druge na spominsko slovesnost? (Glej sliko.)

⁸ Jehovove priče že dolgo vabimo ljudi na spominsko slovesnost. Že leta 1881 so bili bratje in sestre v Združenih državah povabljeni, da se za ta posebni dogodek zberejo na domu nekega brata v Alleghenyju v Pensilvaniji. Kasneje je spominsko slovesnost praznovala vsaka občina posebej. Marca 1940 je bilo oznanjevalcem rečeno, da lahko na svojem področju povabijo vsakega, ki pokaže zanimanje. Leta 1960 je Betel prvič poslal občinam natisnjena vabila. Od takrat je bilo razdeljenih na milijarde vabil. Zakaj se tako zelo trudimo vabiti druge na spominsko slovesnost?

9., 10. Komu vse lahko koristi to, da ga povabimo na spominsko slovesnost? (Janez 3:16)

⁹ Na spominsko slovesnost ljudi med drugim vabimo zato, ker želimo, da bi tisti, ki bodo prišli prvič, izvedeli resnico o tem, kar sta Jehova in Jezus naredila  za človeštvo. (Beri Janez 3:16.) Upamo, da jih bo to, kar bodo videli in slišali, spodbudilo, da bodo želeli izvedeti več in postati Jehovovi služabniki. Vendar ti niso edini, ki imajo lahko koristi od spominske slovesnosti.

¹⁰ Na ta dogodek povabimo tudi tiste, ki Jehovu ne služijo več dejavno. Tako jih spomnimo, da jih ima Bog še vedno rad. Mnogi se odzovejo in res smo veseli, ko jih vidimo. Na tem dogodku se spomnijo vsega veselja, ki so ga imeli v preteklosti pri služenju Jehovu. Razmisli o Monici c. Med pandemijo covida-19 je spet postala dejavna oznanjevalka. Ko je leta 2021 obiskala spominsko slovesnost, je rekla: »Ta spominska je bila zame nekaj posebnega. Prvič po 20 letih sem oznanjevala in ljudi vabila na ta dogodek. To sem res delala z vsem srcem, ker sem zelo hvaležna Jehovu in Jezusu za to, kar sta naredila zame.« (Ps. 103:1–4) Ljudi pridno vabimo na spominsko slovesnost ne glede na to, kako se odzovejo, saj vemo, da Jehova ceni naš trud.

11. Kako nas Jehova blagoslavlja, ko se trudimo vabiti druge na spominsko slovesnost? (Hagaj 2:7)

¹¹ Jehova nas bogato blagoslavlja, ko ljudi vneto vabimo na spominsko slovesnost. Leta 2021 jo je kljub omejitvam zaradi covida-19 obiskalo rekordno število ljudi, 21,367.603. To je skoraj dvainpolkrat toliko, kot je Jehovovih prič po vsem svetu. Seveda Jehova ne gleda samo na številke. Zanimajo ga posamezniki. (Luk. 15:7; 1. Tim. 2:3, 4) Prepričani smo, da nam s tem, da ljudi vabimo, pomaga najti tiste, ki so iskreni. (Beri Hagaj 2:7.)

12. Zaradi česa nam je morda težko praznovati spominsko slovesnost? (Glej sliko.)

¹² Jezus je napovedal, da nas bodo v zadnjih dneh pestile najrazličnejše težave – nasprotovanje v družini, preganjanje, vojne, bolezni in še veliko drugega. (Mat. 10:36; Mar. 13:9; Luk. 21:10, 11) Včasih nam zaradi tega ni lahko praznovati slovesnosti v spomin na Jezusovo smrt. Kako naši bratje in sestre premagujejo takšne ovire in kako jim Jehova pomaga?

13. Kako je Jehova blagoslovil Artemov pogum in odločenost, da ima spominsko slovesnost v zaporu?

¹³ Zapor. Naši bratje in sestre, ki so v zaporu zaradi vere, naredijo vse, kar lahko, da bi se spominjali Jezusove smrti. Razmisli, kako je to storil Artem. V času spominske slovesnosti leta 2020 je bil zaprt v 17 kvadratnih metrov veliki celici, v kateri je bilo včasih tudi po pet zapornikov. Čeprav je bil zaprt, je uspel dobiti stvari, ki jih je uporabil kot simbola. Sam zase je nameraval imeti govor za spominsko slovesnost. Toda njegovi sozaporniki so kadili in veliko preklinjali. Kaj je naredil? Prosil jih je, ali se lahko za eno uro vzdržijo kajenja in preklinjanja. Na njegovo presenečenje so se strinjali. Artem pravi: »Vprašal sem jih, če jim lahko kaj povem o spominski.« Najprej so rekli, da jih to ne zanima. Ampak zatem, ko so Artema opazovali med spominsko slovesnostjo, so ga zasuli z vprašanji.

14. Kako so se Jehovovi častilci potrudili, da so imeli spominsko slovesnost kljub pandemiji covida-19?

 ¹⁴ Pandemija covida-19. Ko je izbruhnila ta pandemija, Jehovovi služabniki spominske slovesnosti niso mogli imeti v živo. Ampak to jim ni preprečilo, da je ne bi praznovali. d Občine, ki so imele dostop do interneta, so jo organizirale po videokonferenci. Kaj pa milijoni tistih, ki niso imeli dostopa do interneta? V nekaterih državah je bilo poskrbljeno, da se je govor predvajal po televiziji ali radiu. Poleg tega so podružnice vnaprej posnele govor v več kot 500 jezikih. Zvesti bratje so te posnetke dostavili tistim, ki živijo na oddaljenih področjih, tako da so tudi oni lahko imeli spominsko slovesnost.

15. Kaj se naučiš od svetopisemske učenke Sue?

¹⁵ Nasprotovanje v družini. Za nekatere je največja ovira, da bi praznovali spominsko slovesnost, to, da jim nasprotuje družina. Razmisli, kako se je  s tem spoprijela svetopisemska učenka Sue. En dan pred spominsko slovesnostjo leta 2021 je svoji svetopisemski učiteljici povedala, da se je ne bo udeležila, ker ji doma nasprotujejo. Naša sestra je prebrala Luka 22:44. Nato ji je pojasnila, da naj bi v težavah posnemali Jezusa, tako da molimo k Jehovu in se popolnoma zanesemo nanj. Naslednji dan je Sue pripravila simbola in si na jw.org ogledala posnetek posebnega jutranjega čaščenja. Tisti večer, ko je bila sama v sobi, se je na spominsko slovesnost povezala po telefonu. Zatem je svoji svetopisemski učiteljici napisala: »Včeraj si me tako zelo spodbudila. Naredila sem vse, kar sem lahko, da sem bila na spominski, Jehova pa je naredil ostalo. Ne morem ti povedati, kako srečna in hvaležna sem!« Ali misliš, da bi Jehova lahko tudi tebi pomagal, če si v podobnih okoliščinah?

16. Zakaj smo lahko prepričani, da nas bo Jehova blagoslovil, ko se trudimo biti prisotni na spominski slovesnosti? (Rimljanom 8:31, 32)

¹⁶ Jehova zelo ceni, ko se trudimo spominjati Jezusove smrti. Lahko smo prepričani, da nas bo blagoslovil, ko kažemo hvaležnost za to, kar je storil za nas. (Beri Rimljanom 8:31, 32.) Zato bodimo odločeni, da bomo tudi letos prisotni na spominski slovesnosti in da bomo v tem obdobju še bolj zaposleni z duhovnimi dejavnostmi.