1., 2. Kako nas Jehova tolaži v naših stiskah in kaj nam zagotavlja njegova Beseda?

MLAD samski brat, ki ga bomo poimenovali Eduardo, je o svojih skrbeh spregovoril s Stephenom, starejšim poročenim starešinom. Eduardo je razmišljal o tem, kar piše v 1. Korinčanom 7:28: »Takšni, ki se poročijo, [bodo] v sebi doživljali stisko.« Vprašal je: »Kaj je ta ‚stiska‘ in kako se bom z njo spoprijel, če se poročim?« Preden sta se posvetila temu vprašanju, je Stephen predlagal Eduardu, naj razmisli o nečem drugem, kar je zapisal apostol Pavel, namreč, da je Jehova »Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki stiski«. (2. Kor. 1:3, 4)

² Jehova je prav zares ljubeč Oče in nas tolaži, ko nas doletijo težave. Morda smo se že znašli v okoliščinah, ko nam je Bog priskrbel podporo in vodstvo, pogosto po svoji Besedi. Lahko smo prepričani, da želi za nas najboljše, tako kot je to želel za svoje služabnike v preteklosti. (Beri Jeremija 29:11, 12.)

3. Kateri vprašanji bomo pregledali?

 ³ Razumljivo je, da bomo težavam oziroma stiskam znali biti bolje kos, če prepoznamo njihov vzrok. In to velja tudi za stiske, ki so povezane z zakonskim ali družinskim življenjem. Katere okoliščine lahko torej v nas povzročijo stisko, ki jo je omenil Pavel? Kateri zgledi iz svetopisemskih časov kot tudi iz današnjih dni nam lahko pomagajo najti tolažbo, ki jo potrebujemo? Odgovora na ti vprašanji nam bosta pomagala, da bomo stiskam lažje kos.

4., 5. Zakaj nekateri doživljajo stisko?

⁴ Bog je ob začetku človeške zgodovine rekel: »Zato bo moški zapustil očeta in mater ter se bo držal svoje žene, in bosta eno telo.« (1. Mojz. 2:24) Jehova je to rekel, ko je poročil prvega moškega in žensko. Toda tisti, ki se poročijo in si ustvarijo družino, lahko pričakujejo, da bo zaradi nepopolnih razmer prihajalo do napetosti v družinskih odnosih. (Rim. 3:23) Starševska avtoriteta je navadno zamenjana z avtoriteto moža. Bog je moža pooblastil, da je poglavar svoji ženi. (1. Kor. 11:3) Za nekatere mladoporočence to ni tako enostavno. Glede na Božjo Besedo mora žena sprejeti, da je nič več ne vodijo starši, temveč njen mož. Odnosi z zakončevimi sorodniki lahko postanejo napeti in mladoporočencema povzročijo stisko.

⁵ Nove skrbi pogosto nastanejo, ko žena svojemu možu pove: »Noseča sem.« Navadno je veselje zakoncev nad otrokom, ki ga pričakujeta, nekoliko pomešano z zaskrbljenostjo zaradi zdravstvenih zapletov, do katerih utegne priti med nosečnostjo ali kasneje. Poleg tega bosta morala razmisliti, kako bo to kratkoročno in dolgoročno vplivalo na njuno finančno stanje. Ko pa se otrok rodi, je potrebnih še več prilagoditev. Nova mamica bo sedaj svoj čas in pozornost morda posvečala predvsem otroku. Zaradi tega se številni možje počutijo zapostavljene. Po drugi strani pa mora novopečeni očka prevzeti nove odgovornosti. Teh je zdaj več, saj mora odslej skrbeti še za enega družinskega člana.

6.–8. Kako lahko neizpolnjena želja po otrocih povzroči stisko?

⁶ Nekateri poročeni pari pa se morajo spoprijeti z drugačno stisko. Obupno si želijo otrok, vendar jih ne morejo imeti. Ko ženska ne more zanositi, se lahko znajde v hudi čustveni stiski. Dejstvo je, da so tako s poroko kot z rojevanjem otrok povezane skrbi, toda neizpolnjena želja po otrocih je neke vrste stiska, ki jo posameznik lahko doživlja v sebi. (Preg. 13:12) V svetopisemskih časih je bila neplodnost običajno nekaj sramotnega. Jakobova žena Rahela je zelo trpela, ker je njena sestra imela otroke. (1. Mojz. 30:1, 2) Misijonarje, ki služijo v državah, kjer je v navadi imeti veliko družino, domačini pogosto sprašujejo, zakaj nimajo otrok. Čeprav jim misijonarji logično in taktno pojasnijo razloge, jim ti morda odvrnejo: »No, bomo molili za vaju!«

⁷ Po drugi strani pa razmislimo o primeru sestre iz Anglije, ki si je močno želela otroka, vendar se ji želja ni uresničila. Nato je prišla v menopavzo. Priznala je, da je bila povsem na tleh, saj se je zavedala, da se njena želja ne bo izpolnila v tej stvarnosti. Z možem sta  se odločila za posvojitev. Toda rekla je: »Kljub temu me je nekaj časa mučila huda žalost. Vedela sem, da posvojitev ni čisto enako kot roditi svojega otroka.«

⁸ Resda Sveto pismo pravi, da bodo kristjanke »obvarovane z rojevanjem otrok«. (1. Tim. 2:15) Vendar to ne pomeni, da bo ženska že zaradi tega, ker ima otroke, dosegla večno življenje. Nasprotno, nanaša se na dejstvo, da lahko ženski to, da skrbi za otroke in druga gospodinjska opravila, pomaga, da se ogiba opravljanja in se ne vtika v zadeve drugih. (1. Tim. 5:13) Toda kljub temu bo morda doživljala stiske, ki so povezane z zakonskim in družinskim življenjem.

9. Zakaj je smrt zakonca posebna vrsta stiske?

⁹ Ko govorimo o stiskah, povezanih z zakonskim življenjem, obstaja ena, ki ne pride takoj na misel – smrt drage osebe. Da, prav posebna vrsta stiske, ki mnoge doleti, je ta, da jim umre ljubljeni zakonec. To je stiska, ki je zakonci v tej stvarnosti morda ne pričakujejo. Kristjani trdno zaupamo v Jezusovo obljubo o prihodnjem vstajenju. (Jan. 5:28, 29) Kako je lahko vdovi ali vdovcu to upanje v pomoč? Gotovo mu je v precejšnjo tolažbo. To je še en način, kako naš ljubeči Oče po svoji Besedi podpira in tolaži tiste, ki doživljajo stisko. Razmislimo sedaj, kako so nekateri Božji služabniki občutili tolažbo, ki jo daje Jehova, in kako jim je koristila.

10. Kako je bila Ana potolažena? (Glej sliko pri naslovu.)

¹⁰ Razmislimo o Elkanovi ljubljeni ženi Ani. Ni mogla imeti otrok, medtem ko jih je Elkanova druga žena Penina imela veliko. (Beri 1. Samuelova 1:4–7.) Ana je »leto za letom« trpela Peninino zbadanje. Zaradi tega je bila zelo zaskrbljena in žalostna. Da bi prejela tolažbo, je v molitvi k Jehovu spregovorila o svoji težavi. Pravzaprav je »dolgo molila k Jehovu«. Ali je pričakovala, da bo Jehova uslišal njeno prošnjo? Gotovo je upala na to. Kakor koli že, »njen obraz ni bil več zaskrbljen«. (1. Sam. 1:12, 17, 18) Zaupala je, da bo Jehova naredil konec njeni neplodnosti ali pa ji kako drugače zapolnil to, kar pogreša.

11. Kako nam je molitev lahko v tolažbo?

¹¹ Stiske se bodo nadaljevale, vse dokler bomo nepopolni in bomo živeli v tej stvarnosti, ki je pod Satanovo oblastjo. (1. Jan. 5:19) Zato je dobro vedeti, da je Jehova »Bog vse tolažbe«! Da bi se spoprijeli z osebnimi stiskami, nam lahko med drugim pomaga molitev. Ana je svoje srce izlila Jehovu. Podobno naj bi ravnali tudi mi. Ko smo v stiski, ni dovolj, da Jehovu samo omenimo, kako se počutimo. Moramo ga ponižno prositi oziroma mu v gorečih molitvah izlivati svoja čustva. (Fil. 4:6, 7)

12. Kaj je vdovi Ani pomagalo, da je ostala vesela?

¹² Tudi če v življenju občutimo veliko praznino, najsibo ker nimamo otrok ali pa nam je umrla ljubljena oseba, lahko še vedno prejmemo tolažbo. Prerokinji Ani, ki je živela v Jezusovih dneh, je mož umrl že po sedmih letih zakona. Sveto pismo nič ne poroča, da bi imela otroke. Kaj je Ana še vedno delala pri 84 letih? V Luku 2:37 piše: »Nikoli [ni] manjkala v templju ter je noč in dan  opravljala sveto službo s posti in ponižnimi prošnjami.« Da, čaščenje Jehova ji je bilo v tolažbo in veselje.

13. Povej primer, kako lahko pravi prijatelji priskrbijo tolažbo tudi takrat, ko bližnji sorodniki tega ne naredijo.

¹³ Med brati in sestrami lahko najdemo prave in tesne prijatelje. (Preg. 18:24) Paula je bila stara pet let, ko je njena mama zapustila resnico. Zaradi tega je bila zelo žalostna in ji ni bilo lahko premagati to stisko. Vendar je bila zelo spodbujena, ko se je Ann, pionirka v občini, močno osebno zanimala za njeno duhovno dobro. Paula pojasni: »Z Ann si nisva v sorodu, vseeno pa mi je bila v veliko pomoč, ker mi je izkazala ljubečo skrb. To mi je pomagalo, da nisem zapustila Jehova.« Paula še naprej zvesto služi. Prav tako je zelo vesela, da se je mama vrnila v občino. Tudi Ann je vesela, saj je pomagala Pauli, da še naprej služi Jehovu.

14. Kakšne blagoslove lahko doživijo tisti, ki tolažijo?

¹⁴ Zanimivo je, da se lahko, ko se za druge ljubeče osebno zanimamo, pravzaprav osvobodimo nekaterih negativnih čustev. Sestre, poročene ali samske, iz lastnih izkušenj vedo, da kot Božje sodelavke občutijo veliko veselja, ko oznanjujejo dobro novico. Njihov  cilj je, da častijo Boga, s tem da izpolnjujejo njegovo voljo. Nekatere na oznanjevanje gledajo celo kot na terapijo. Prav gotovo vsi prispevamo k tesnim medsebojnim odnosom v občini, kadar se zanimamo za druge, tako za tiste na našem področju kot za tiste v občini. (Fil. 2:4) Glede tega nam je dober zgled apostol Pavel. Bratom in sestram v tesaloniški občini je postal kakor »doječa mati«; bil pa jim je tudi kot duhovni oče. (Beri 1. Tesaloničanom 2:7, 11, 12.)

15. Kdo je predvsem odgovoren za poučevanje mladih o resnici?

¹⁵ Razmislimo sedaj tudi o tem, kako lahko priskrbimo tolažbo in pomoč družinam. Občasno morda novi prosijo zrele oznanjevalce, da jim pomagajo učiti resnico njihove otroke ali da celo vodijo svetopisemski tečaj z njimi. Sveto pismo pravi, da so za učenje in vzgojo otrok odgovorni predvsem starši. (Preg. 23:22; Efež. 6:1–4) V nekaterih primerih je sicer potrebna in zelo dragocena pomoč drugih. Vendar starši s tem niso rešeni svoje odgovornosti. Pomembno je, da se s svojimi otroki redno pogovarjajo.

16. Kaj naj bi imeli v mislih, kadar pomagamo otrokom?

¹⁶ Če se starši odločijo, da bo z njihovimi otroki preučeval kak kristjan, ta ne bi smel skušati prevzeti vloge staršev. Včasih pa morda kristjan preučuje z otrokom, čigar staršev resnica ne zanima. Takrat mora imeti v mislih, da s tem, ko duhovno pomaga otroku, še ne postane njegov starš. Morda bi bilo modro, da tak tečaj poteka pri otroku doma, kjer so v bližini starši ali kak drug zrel kristjan, oziroma na kakem ustreznem javnem kraju. S tem se ne bo dajalo povoda za to, da bi si kdor koli začel kaj napačno razlagati. Upamo lahko, da bodo starši sčasoma izpolnili od Boga dano odgovornost, da skrbijo za duhovno dobro svojih otrok.

17. Kako lahko mladi postanejo vir tolažbe?

¹⁷ Mladi, ki se učijo ljubiti pravega Boga in upoštevati njegove nasvete, lahko v družini postanejo vir tolažbe. To jim lahko uspe tako, da spoštujejo svoje starše in jim praktično pomagajo. Prav tako lahko veliko naredijo tudi v duhovnem smislu. Pred potopom je Setov potomec Lameh častil Jehova. Za svojega sina Noeta je rekel: »Ta nas bo potolažil, tako da nam bo prinesel olajšanje od našega dela in truda naših rok z zemljo, ki jo je Jehova preklel.« Ta prerokba se je izpolnila, ko je Bog umaknil prekletstvo nad zemljo. (1. Mojz. 5:29; 8:21) Mladi, ki se zavzemajo za pravo čaščenje, se lahko izkažejo za vir tolažbe svoji družini tako, da družinskim članom pomagajo zdržati sedanje stiske, v prihodnosti pa preživeti nekaj veliko večjega od potopa.

18. Kaj nam lahko pomaga pogumno vztrajati kljub kakršni koli stiski, ki jo doživljamo?

¹⁸ Molitev, poglobljeno premišljevanje o svetopisemskih zgledih in tesno druženje z Jehovovim ljudstvom pomagajo milijonom, da že danes prejmejo tolažbo v vseh svojih stiskah. (Beri Psalm 145:18, 19.) To, da vemo, da je Jehova vir neminljive tolažbe, nam bo gotovo pomagalo pogumno zdržati vsakršno stisko, tako sedaj kot v prihodnosti.