DON, Jehovova priča v Kanadi, se še posebej trudi, da govori z ljudmi, ki živijo na ulici. O enem od teh posameznikov pravi: »Brezdomec Peter je bil eden najbolj umazanih ljudi, ki sem jih kdaj videl v zakotnih ulicah. Vzbujal je odpor in druge je znal odbijati od sebe. Vedno znova je zavračal prijazno pomoč.« Kljub temu si je Don več kot 14 let potrpežljivo prizadeval, da ga je vsake toliko obiskal in mu izkazal prijaznost.

Nekega dne je Peter vprašal Dona: »Zakaj se mučiš z mano? Vsi drugi me enostavno pustijo pri miru. Zakaj ti je mar zame?« Don je taktno skušal s tremi svetopisemskimi vrsticami doseči Petrovo srce. Najprej je Petra vprašal, ali ve, da ima Bog osebno ime, in ga nato prosil, da ga neposredno prebere iz Svetega pisma, in sicer iz Psalma 83:18. Da bi Petru pokazal, zakaj mu je mar zanj, mu je dal prebrati Rimljanom 10:13, 14, kjer pravi: »Vsak, ki bo klical Jehovovo ime, bo rešen.« Nazadnje je Don prebral Mateja 9:36 in prosil Petra, naj si ga še sam prebere. V tej vrstici o Jezusu piše: »Ko je videl množice ljudi, so se mu zasmilili, ker so bili izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja.« Takrat je Peter s solzami v očeh vprašal: »Ali sem jaz ena od teh ovc?«

Peter se je začel spreminjati. Okopal se je, si lepo uredil brado in nadel lepša oblačila, ki mu jih je ponudil Don. Še naprej je skrbel za čist in urejen videz.

Peter je pisal dnevnik. Zgodnji zapisi so bili mračni in žalostni, toda bolj nedavni so bili drugačni. Med drugim je denimo zapisal: »Danes sem spoznal Božje ime. Sedaj ko molim, lahko molim k Jehovu. Čudovito je poznati njegovo ime. Don pravi, da lahko Jehova postane moj osebni prijatelj, nekdo, ki  ima vedno čas, da mi prisluhne, in to ne glede na to, kdaj molim ali glede česa.«

Peter je zadnje misli namenil svojemu bratu in sestri. Napisal je:

»Danes se ne počutim dobro. Mislim, da me dajejo leta. Toda tudi če je to moj zadnji dan, vem, da bom svojega prijatelja [Dona] spet videl v raju. Če bereta te besede, me ni več med živimi. Vendar če bosta na mojem pogrebu videla moškega, za katerega se vama bo zdelo, da ne sodi tja, govorita z njim in, prosim, preberita to modro knjižico. * V njej piše, da bom svojega prijatelja spet videl v raju. V to trdno verjamem. Z ljubeznijo, vajin brat Peter.«

Petrova sestra Ummi je po pogrebu pojasnila: »Pred približno dvema letoma je Peter stopil v stik z mano. Prvič v vseh teh letih se mi je zdel vesel. Celo smejal se je.« Donu je povedala: »Prebrala bom knjigo, saj mora biti to, kar se je uspelo dotakniti mojega brata, nekaj posebnega.« Ummi se je prav tako strinjala, da bo z eno od Jehovovih prič pregledala novejšo knjigo Kaj Sveto pismo v resnici uči?.

Tudi mi lahko gledamo dlje od zunanjega videza, kažemo pristno ljubezen in smo potrpežljivi z vsakršnimi ljudmi. (1. Tim. 2:3, 4) Tako se bomo mogoče dotaknili posameznikov, ki podobno kot Peter morda niso privlačni človeškim očem, vendar imajo dobro srce. Lahko smo prepričani, da bo Bog, ki »gleda, kakšno je srce«, omogočil, da bo resnica pričela rasti v srcu tistih, ki so prav naravnani. (1. Sam. 16:7; Jan. 6:44)