Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Osredinimo srce na duhovne zaklade

Osredinimo srce na duhovne zaklade

Kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. (LUK. 12:34)

PESMI: 153, 104

1., 2. a) Katere tri duhovne zaklade nam daje Jehova? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

JEHOVA je najbogatejši v vsem vesolju. (1. krn. 29:11, 12) Kot radodaren oče velikodušno oskrbuje z duhovnim bogastvom vse, ki se zavedajo vzvišene vrednosti tega bogastva. Kako zelo hvaležni smo, da nam Jehova daje duhovne zaklade, med katerimi so 1. Božje kraljestvo, 2. oznanjevanje, ki rešuje življenja, in 3. dragocene resnice, ki jih najdemo v Božji Besedi! Če ne pazimo, se nam lahko zgodi, da nehamo ceniti te zaklade in jih pravzaprav zavržemo. Da bi se jih oklepali, jih moramo dobro uporabljati in neprestano obnavljati ljubezen do njih. Jezus je rekel: »Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.« (Luk. 12:34)

2 Poglejmo sedaj, kako lahko razvijemo in ohranimo ljubezen in cenjenje do Kraljestva, oznanjevanja in resnice. Medtem pa poglobljeno premišljujmo, kako lahko okrepimo ljubezen do teh duhovnih zakladov.

BOŽJE KRALJESTVO JE KOT NEPRECENLJIV BISER

3. Kaj je bil trgovec v Jezusovi ponazoritvi pripravljen narediti, da je dobil neprecenljiv biser? (Glej sliko pri naslovu.)

3 Beri Matej 13:45, 46. Jezus je povedal ponazoritev o trgovcu, ki je iskal bisere. Z leti je gotovo kupil in prodal na stotine biserov. Zdaj pa je našel tako čudovit biser, da mu je že ob pogledu nanj zaigralo srce. Za to, da ga je lahko kupil, je bil pripravljen prodati vse, kar je imel. Ali si lahko predstavljaš, kako dragocen mu je bil ta biser?

4. Kaj bomo naredili, če ljubimo Božje kraljestvo tako, kakor je trgovec ljubil biser?

4 Kaj se iz tega naučimo? Božje kraljestvo je kakor ta neprecenljivi biser. Če ga ljubimo tako, kakor je trgovec ljubil biser, se bomo pripravljeni odreči vsemu, da bi postali in ostali podložniki Kraljestva. (Beri Marko 10:28–30.) Razmislimo o dveh posameznikih, ki sta naredila ravno to.

5. Kaj je bil Zahej pripravljen narediti za Kraljestvo?

5 Zahej je bil višji davkar, ki je obogatel tako, da je od drugih izsiljeval denar. (Luk. 19:1–9) Toda ko je ta nepošteni moški slišal Jezusa oznanjevati o Kraljestvu, je prepoznal vzvišeno vrednost sporočila in pričel takoj ukrepati. Vzkliknil je: »Gospod, glej, polovico svojega imetja dajem revnim, in če sem od koga kaj izsilil z lažno obtožbo, mu povrnem štirikratno.« Rade volje se je odpovedal nepošteno pridobljenemu bogastvu in se ni več pohlepno oziral po gmotnih stvareh.

6. Katere spremembe je naredila Rose, da je postala podložnica Božjega kraljestva, in zakaj?

6 Pred nekaj leti je ženska, ki jo bomo imenovali Rose, slišala za sporočilo o Kraljestvu. Takrat je živela v lezbijskem razmerju. Bila je predsednica organizacije, ki se je borila za pravice homoseksualcev. Ko pa je začela preučevati Sveto pismo, je prepoznala vzvišeno vrednost resnice o Božjem kraljestvu. Vendar je uvidela, da bo morala narediti večje spremembe. (1. Kor. 6:9, 10) Srce jo je spodbudilo, da se je odpovedala svojemu položaju in končala lezbijsko razmerje. Rose se je krstila leta 2009 in leto zatem pričela redno pionirati. Njena ljubezen do Jehova in njegovega Kraljestva je bila močnejša od katerih koli mesenih želja. (Mar. 12:29, 30)

7. Zaradi česa bi lahko izgubili iskreno ljubezen do Božjega kraljestva?

7 Gotovo smo morali mnogi med nami v življenju narediti velike spremembe, da smo postali podložniki Božjega kraljestva. (Rim. 12:2) Kljub temu našega boja še ni konec. Ostati moramo na preži pred stvarmi, ki vztrajno tekmujejo za našo naklonjenost, tudi pred željo po gmotnih stvareh in pred katerimi koli nemoralnimi spolnimi željami. (Preg. 4:23; Mat. 5:27–29) Jehova nam, zato da bi nam pomagal ohraniti iskreno ljubezen do Božjega kraljestva, daje še en neprecenljiv zaklad.

OZNANJEVANJE, KI REŠUJE ŽIVLJENJA

8. a) Zakaj je apostol Pavel opisal naše oznanjevanje kot »zaklad [. . .] v lončenih posodah«? b) Kako je Pavel pokazal, da zelo ceni oznanjevanje?

8 Spomnimo se, da nam je Jezus dal nalogo, naj oznanjujemo dobro novico o Božjem kraljestvu in učimo o njej. (Mat. 28:19, 20) Apostol Pavel se je zavedal, da je oznanjevanje zelo dragoceno. Delo, ki je povezano z novo zavezo, je opisal kot »zaklad [. . .] v lončenih posodah«. (2. Kor. 4:7; 1. Tim. 1:12) Čeprav smo samo nepopolne lončene posode, lahko sporočilo, ki ga oznanjujemo, prinese večno življenje nam in tistim, ki nam prisluhnejo. Pavel je to vedel, zato je dejal: »Vse delam zaradi dobre novice, da bi jo oznanjal drugim.« (1. Kor. 9:23) Da, Pavla je ljubezen do oznanjevanja gnala, da se je marljivo trudil pridobivati učence. (Beri Rimljanom 1:14, 15; 2. Timoteju 4:2.) To mu je pomagalo zdržati hudo nasprotovanje. (1. Tes. 2:2) Kako lahko pokažemo takšno ljubezen do oznanjevanja?

9. Kako lahko med drugim pokažemo, da cenimo oznanjevanje?

9 Pavel je hvaležnost do oznanjevanja med drugim kazal tako, da je bil pozoren na priložnosti, ko bi lahko drugim govoril o dobri novici. Kakor apostoli in zgodnji kristjani tudi mi oznanjujemo neformalno, na javnih krajih in po hišah. (Apd. 5:42; 20:20) Kolikor nam okoliščine dopuščajo, se trudimo več oznanjevati, morda tako, da pomožno ali redno pioniramo. Lahko se tudi naučimo drug jezik, se znotraj države preselimo na drugo področje ali se celo preselimo v drugo državo. (Apd. 16:9, 10)

10. Kako je bila Irene blagoslovljena, ker je bila odločena oznanjevati dobro novico?

10 Razmislimo o Irene, samski sestri iz Združenih držav. Močno si je želela oznanjevati rusko govorečim priseljencem. Leta 1993 se je pridružila rusko govoreči skupini v mestu New York, v kateri je bilo samo približno 20 oznanjevalcev. Irene že dobrih 20 let marljivo oznanjuje na tem jezikovnem področju. Sama priznava: »Ruščine še vedno ne obvladam popolnoma.« Toda Jehova je ves ta čas blagoslavljal njeno gorečnost in gorečnost drugih, ki se enako trudijo. Danes je v mestu New York šest ruskih občin. Petnajst posameznikov, s katerimi je Irene preučevala, se je krstilo. Nekateri od njih služijo kot betelčani, pionirji in starešine. Irene pravi: »Ko razmišljam o drugih ciljih, za katere bi si lahko prizadevala, si ne morem zamisliti nobenega, ki bi mi prinesel več veselja.« Ta sestra zares ceni svojo sveto službo!

Ali na oznanjevanje gledaš kakor na zaklad in ali se to vidi iz tvojega tedenskega urnika? (Glej odstavka 11, 12.)

11. Kakšni so rezultati, če kljub preganjanju še naprej oznanjujemo?

11 Če cenimo oznanjevanje, bomo podobno kakor apostol Pavel oznanjevali, tudi če nas preganjajo. (Apd. 14:19–22) V tridesetih in zgodnjih štiridesetih letih prejšnjega stoletja so naši bratje in sestre v Združenih državah doživljali strahovito nasprotovanje. Toda podobno kot Pavel so ostali neomajni in še naprej oznanjevali. Bratje so zato, da bi zaščitili našo pravico do oznanjevanja, bojevali mnogo pravnih bojev. Leta 1943 je brat Nathan Knorr komentiral eno od zmag na ameriškem vrhovnem sodišču in dejal: »Zmag se lahko veselimo zaradi vašega boja. Če oznanjevalec ne bi vztrajal na področju, na vrhovnem sodišču ne bi bilo nobenega primera; toda prav vi, oznanjevalci, ste dosegli, da zmaga nad preganjanjem omogoča bratom in sestram po svetu, da vztrajajo in ne odnehajo. Ta zmaga Gospodovega ljudstva, ki je neomajno, je nazadnje prispevala k tej odločitvi.« Enaka neomajnost bratov in sester v drugih državah je vodila do podobnih zmag. Da, naša ljubezen do oznanjevanja lahko porazi preganjanje.

12. Kaj si odločen glede oznanjevanja?

12 Če na oznanjevanje gledamo kot na neprecenljiv zaklad od Jehova, potem nas ne bodo zanimale samo ure. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da temeljito oznanimo dobro novico. (Apd. 20:24; 2. Tim. 4:5) Toda o čem bomo učili druge? Razmislimo o še enem zakladu, ki smo ga dobili od Boga.

NAŠA ZAKLADNICA RAZODETIH RESNIC

13., 14. Kaj je »zakladnica«, ki jo je Jezus omenil v Mateju 13:52, in kako jo lahko polnimo?

13 Tretji duhovni zaklad je zakladnica razodetih resnic. Jehova je Bog resnice. (Ps. 31:5; Jan. 17:17) Ker je velikodušen oče, rad seznanja s temi resnicami tiste, ki se ga bojijo. Vse od takrat, ko smo prvič slišali za resnico, lahko zbiramo resnice iz njegove Besede, Svetega pisma, iz krščanskih publikacij in z naših zborov, zborovanj in tedenskih shodov. Z leti smo si ustvarili to, kar je Jezus opisal kot »zakladnico« starih in novih resnic. (Beri Matej 13:52.) Če iščemo takšne resnice kot skrite zaklade, nam bo Jehova pomagal zbirati dragocene nove resnice v našo »zakladnico«. (Beri Pregovori 2:4–7.) Kako to delamo?

14 Pridobiti si moramo dobre osebne preučevalne navade in skrbno raziskovati Božjo Besedo in naše publikacije. To nam bo pomagalo odkriti resnice, ki so morda »nove« v tem smislu, da jih prej nismo poznali. (Joz. 1:8, 9; Ps. 1:2, 3) V prvi številki te revije, ki je bila objavljena julija 1879 v angleščini, je pisalo: »Resnico, kot skromno rožico v pustinji življenja, obdaja bujno rastoč plevel zmote, ki jo je že skoraj zadušil. Da bi jo našli, morate biti vedno čuječi. [. . .] Da bi bila vaša last, se morate skloniti. Ne zadovoljite se z eno rožo resnice. [. . .] Vedno zbirajte, vedno iščite.« Da, vneto si moramo prizadevati, da svojo zakladnico polnimo z Božjimi resnicami.

15. Zakaj nekatere resnice imenujemo »stare« in katere še posebej ceniš?

15 Ko smo se začeli družiti z Božjim ljudstvom, smo spoznali nekatere neprecenljive resnice. Te bi lahko opisali kot »stare«, saj jih poznamo in cenimo, že odkar smo postali kristjani. Kaj spada k tem dragocenim resnicam? Naučili smo se, da je Jehova naš stvarnik in vir življenja ter da ima namen s človeštvom. Prav tako smo se naučili, da je Bog ljubeče priskrbel odkupno žrtev svojega Sina, tako da smo lahko osvobojeni greha in smrti. Naučili smo se tudi, da bo njegovo Kraljestvo naredilo konec vsemu trpljenju in da imamo obet na večno življenje v miru in sreči pod vlado Kraljestva. (Jan. 3:16; Raz. 4:11; 21:3, 4)

16. Kaj moramo narediti, ko pride do popravljenega razumevanja kake resnice?

16 Občasno se zgodi, da je naše razumevanje svetopisemskih prerokb ali nekaterih svetopisemskih vrstic popravljeno. Ko pride do novega razumevanja, si moramo vzeti čas, da informacije pozorno preučimo in o njih poglobljeno premišljujemo. (Apd. 17:11; 1. Tim. 4:15) Prizadevamo si, da bi jasno razumeli ne le večje popravke, ampak tudi komaj zaznavne razlike med starim in novim razumevanjem. Tako smo lahko prepričani, da novo resnico varno shranimo v svojo zakladnico. Zakaj je takšen trud koristen?

17., 18. Kako nam sveti duh lahko pomaga?

17 Jezus je učil, da nas Božji duh lahko spomni na to, kar smo se naučili. (Jan. 14:25, 26) Kako nam to lahko pomaga, ko druge poučujemo o dobri novici? Razmislimo o tem, kaj je doživel brat Peter. Leta 1970 je bil star 19 let in kmalu zatem je začel služiti v Betelu v Veliki Britaniji. Ko je oznanjeval po hišah, je srečal nekega bradatega moškega srednjih let. Peter ga je vprašal, ali bi želel razumeti Sveto pismo. Moški je bil judovski rabin in bil je šokiran, da je mladenič menil, da ga lahko uči o Svetem pismu. Da bi ga preizkusil, mu je postavil vprašanje: »No, fant, v katerem jeziku je bila napisana Danielova knjiga?« Peter je odvrnil: »Del knjige je bil napisan v aramejščini.« Spominja se še: »Rabin je bil presenečen, da sem vedel odgovor, še bolj pa sem bil sam presenečen! Kako sem vedel za to? Kasneje sem doma pregledal številke revij Stražni stolp in Prebudite se! iz zadnjih mesecev in našel članek, v katerem je bilo razloženo, da je Daniel pisal v aramejščini.« * Da, sveti duh nas lahko spomni na to, kar smo brali in varno shranili v svojo zakladnico. (Luk. 12:11, 12; 21:13–15)

18 Če cenimo modrost, ki jo dobimo od Jehova, nas bo srce spodbudilo, da bomo svojo zakladnico polnili z resnicami, tako novimi kot starimi. Ko bosta naša ljubezen in cenjenje do Jehovove modrosti rasla, bomo dobro usposobljeni za poučevanje drugih.

VARUJ SVOJE ZAKLADE

19. Zakaj moramo varovati svoje duhovne zaklade?

19 Satan in njegov svet si neprestano prizadevata oslabiti ali uničiti našo hvaležnost do duhovnih zakladov, o katerih smo govorili v tem članku. Za takšne metode nismo imuni. Kaj hitro nas lahko premamijo obljube o donosni karieri, sanje o razkošnem življenjskem slogu ali želja po bahavem razkazovanju gmotnih dobrin. Apostol Janez nas opominja, da ta svet mineva in njegove želje prav tako. (1. Jan. 2:15–17) Zato moramo zelo paziti na to, kaj nam je pri srcu, in zaščititi svojo ljubezen in cenjenje do duhovnih zakladov.

20. Kaj si odločen delati, da bi varoval duhovne zaklade?

20 Bodimo se pripravljeni odreči čemur koli, kar bi nam lahko izpodrinilo močno ljubezen do Božjega kraljestva. Še naprej goreče oznanjujmo in nikoli ne nehajmo ceniti dela, ki rešuje življenja. Iskreno si prizadevajmo iskati Božje resnice. Če bomo to delali, si bomo pridobivali »zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda«. Jezus je še dodal: »Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.« (Luk. 12:33, 34)

^ odst. 17 Besedilo v Danielovi knjigi od 2:4b do 7:28 je bilo prvotno napisano v aramejščini.