LETA 1970 so arheologi v vasi Ein Gedi v Izraelu blizu zahodne obale Mrtvega morja odkrili zoglenel zvitek. Našli so ga med izkopavanjem sinagoge, ki je bila požgana v času, ko je bila vas uničena, verjetno nekje v šestem stoletju n. št. Zvitek je bil v tako slabem stanju, da ni bilo mogoče prebrati njegove vsebine. Prav tako ga niso mogli razviti, ne da bi ga pri tem poškodovali. S 3D-skenerji so ta zvitek lahko »odvili«. S pomočjo nove programske opreme za obdelavo digitalnih slik pa so lahko prebrali njegovo vsebino.

Kaj so odkrili? Zvitek vsebuje svetopisemsko besedilo. Na ostankih tega zvitka so uvodne vrstice 3. Mojzesove knjige. V teh vrsticah je zapisano tudi Božje osebno ime v hebrejščini, in sicer s tetragramom. Videti je, da je zvitek nastal nekje med drugo polovico prvega stoletja n. št. in četrtim stoletjem n. št. Tako je to najstarejši zvitek Hebrejskih spisov, ki so ga odkrili za Kumranskimi rokopisi. Gil Zohar je v časopisu The Jerusalem Post napisal: »Dokler nismo uspeli prebrati fragmenta 3. Mojzesove knjige, ki so ga našli v Ein Gediju, smo imeli skoraj 1000-letno praznino med 2000 let starimi Mrtvomorskimi zvitki, ki so nastali okoli leta 100 pr. n. št., in Alepskim kodeksom, ki je bil napisan v 10. stoletju n. št.« Po mnenju strokovnjakov je iz tega zvitka razvidno, da se je masoretsko besedilo Tore »v tisočletjih zvesto ohranilo in da napake prepisovalcev niso spremenile besedila«.