1. Kaj Jehova čuti, ko je njegova ovca rešena?

KOT smo obravnavali v prejšnjem članku, Jehova sam sebe primerja z dobrim pastirjem, ki nežno skrbi za vsako svojo ovco. Poleg tega poišče vsako, ki se izgubi. Izraelcem, ki so ga zapustili, je rekel: »Vrnite se k meni, in jaz se bom vrnil k vam.« Vemo, da še vedno tako čuti, saj je rekel: »Jaz se ne spreminjam.« (Mal. 3:6, 7) Jezus je dejal, da se Jehova in angeli zelo razveselijo vsakega od Božjih služabnikov, ki se vrne. (Luk. 15:10, 32)

2. Kaj bomo pregledali v tem članku?

² Preglejmo tri Jezusove ponazoritve, ki poudarijo, kako pomembno je pomagati tistim, ki so se oddaljili od Jehova. Obravnavali bomo nekatere lastnosti, ki jih potrebujemo, da bi pomagali izgubljenim ovcam, da se vrnejo k njemu. Spoznali bomo tudi, zakaj je pomoč tistim, ki so šibki, vredna vsakega truda.

3., 4. Zakaj je ženska, omenjena v Luku 15:8–10, tako skrbno iskala svoj izgubljeni kovanec?

³ Zelo se moramo potruditi, da bi našli tiste, ki se želijo vrniti k Jehovu. V Lukovem evangeliju je zapisana Jezusova ponazoritev o ženski, ki išče dragocen kovanec oziroma drahmo, ki jo je izgubila. Ta ponazoritev pokaže, kako pomembno je iskanje. (Beri Luka 15:8–10.)

⁴ Jezus opiše, kako se ženska počuti, ko najde svoj dragoceni kovanec. V Jezusovih dneh so nekatere judovske  matere svojim hčerkam na poročni dan podarile deset drahem. Morda je bil kovanec, ki ga je ženska iskala, del tega darila. Ženska predvideva, da je kovanec padel na tla. Zato prižge svetilko in pogleda naokoli, vendar ničesar ne vidi. Njena oljna svetilka morda ne sveti dovolj, da bi lahko opazila majhen srebrni kovanec. Zato temeljito pomete celo hišo. V prahu, ki ga je pometla, leži njen dragoceni kovanec, ki se lesketa v soju svetilke. Kakšno olajšanje! Ženska pokliče svoje prijateljice in sosede, da jim pove dobro novico.

5. Zakaj je morda težko najti tiste, ki so zapustili občino?

⁵ Kot smo spoznali iz Jezusove ponazoritve, je potreben trud, da se najde to, kar se je izgubilo. Podobno se moramo mogoče zelo potruditi, da bi našli tiste, ki so zapustili občino. Morda so minila že leta, odkar so se nehali družiti z nami. Mogoče so se celo preselili drugam, kjer jih tamkajšnji soverniki ne poznajo. Toda ni dvoma, da nekateri nedejavni prav sedaj hrepenijo po tem, da se vrnejo k Jehovu. Želijo služiti Jehovu skupaj s pravimi častilci, vendar potrebujejo našo pomoč.

6. Kako lahko vsi v občini pomagamo iskati nedejavne posameznike?

⁶ Kdo lahko pomaga iskati nedejavne posameznike? Pri tem lahko pomagamo vsi – starešine, pionirji, družinski člani in občinski oznanjevalci. Ali imaš prijatelja ali sorodnika, ki je postal nedejaven? Ali si srečal nedejavnega posameznika na oznanjevanju po hišah ali na javnih krajih? Pojasni mu, da boš z veseljem posredoval njegove kontaktne podatke krajevnim starešinam, če bi želel, da se ga obišče.

7. Kaj se lahko naučimo iz izjave starešina Thomasa?

⁷ Kaj praktičnega lahko naredijo starešine, da bi našli tiste, ki se želijo vrniti k Jehovu? Bodimo pozorni, kaj je rekel Thomas *, ki je starešina in živi v Španiji. Več kot 40 Pričam je pomagal, da so se vrnile v občino. Takole pove: »Najprej vprašam različne brate in sestre, ali morda vedo, kje nedejavni sedaj živijo. Ali pa vprašam oznanjevalce, ali se spomnijo koga, ki ne obiskuje več shodov. Večina v občini zelo rada pomaga, saj lahko pri iskanju sodelujejo. Ko obiščem nedejavne brate ali sestre, jih vprašam glede njihovih otrok ali drugih sorodnikov. Nekateri nedejavni so v preteklosti obiskovali shode s svojimi otroki, ki so morda že bili oznanjevalci. Tudi njim se lahko pomaga, da se vrnejo k Jehovu.«

8. Kako je oče ravnal s svojim skesanim sinom v ponazoritvi, ki je opisana v Luku 15:17–24?

⁸ Katere lastnosti moramo imeti, da bi lahko pomagali tistim, ki se želijo vrniti k Jehovu? Bodimo pozorni, kaj se lahko naučimo iz Jezusove ponazoritve o sinu, ki je zapustil dom. (Beri Luka 15:17–24.) Jezus je pojasnil, kako se je sin nazadnje spametoval in se vrnil domov. Oče je stekel sinu naproti, ga nežno objel in mu tako pokazal, da ga ima rad. Sina je pekla vest in se ni počutil vrednega, da bi se imenoval sin. Očetu je povedal svoje občutke in ta mu je izkazal sočutje. Oče mu je z dejanji zagotovil, da je dobrodošel doma kot ljubljen  družinski član in ne kot najemnik. Za svojega skesanega sina je na primer priredil gostijo in mu priskrbel lepa oblačila.

9. Katere lastnosti moramo imeti, da bi lahko pomagali nedejavnim, da se vrnejo k Jehovu? (Glej okvir » Kako pomagati tistim, ki se želijo vrniti«.)

⁹ Jehova je podoben očetu iz te ponazoritve. Ljubi naše nedejavne brate in sestre ter želi, da se vrnejo k njemu. Ko posnemamo Jehova, jim lahko pomagamo, da se vrnejo. Da bi bili pri tem uspešni, moramo biti potrpežljivi, sočutni in ljubeči. Zakaj moramo kazati te lastnosti in kako lahko to delamo?

10. Zakaj moramo biti potrpežljivi, ko posamezniku pomagamo, da si duhovno opomore?

¹⁰ Biti moramo potrpežljivi, saj posameznik potrebuje čas, da si duhovno opomore. Mnogi, ki so bili nekoč nedejavni, priznavajo, da so ponovno začeli služiti Jehovu šele za tem, ko so jih starešine in drugi iz občine večkrat obiskali. Sestra Nancy iz Azije je napisala: »Tesna prijateljica iz občine mi je zelo pomagala. Rada me je imela kot starejša sestra. Spomnila me je na najine lepe skupne trenutke, ki sva jih preživeli. Potrpežljivo me je poslušala, ko sem povedala, kako se počutim, in mi je odkrito svetovala. Izkazala se je za pravo prijateljico, ki je vedno pripravljena pomagati.«

11. Zakaj moramo biti sočutni, da bi pomirili prizadete občutke?

¹¹ Sočutje je kot učinkovito mazilo, ki lahko pomaga pozdraviti prizadete občutke. Nekateri nedejavni so morda že  leta užaljeni, ker jih je kdo v občini prizadel. Zato se jim je težko vrniti k Jehovu. Nekateri morda menijo, da se jim je zgodila krivica. Mogoče potrebujejo nekoga, ki jih bo poslušal in razumel njihove občutke. (Jak. 1:19) Maria, ki je bila nekaj časa nedejavna, pravi: »Potrebovala sem nekoga, ki bi me poslušal, tolažil in mi pomagal z dobrim nasvetom.«

12. Ponazori, kako Jehova pritegne nedejavne nazaj k svojemu ljudstvu.

¹² Ljubezen, ki jo Jehova čuti do svojega ljudstva, Sveto pismo primerja z vrvjo. V kakšnem smislu je Božja ljubezen kot vrv? Razmisli o naslednji ponazoritvi. Predstavljaj si, da se utapljaš v razburkanem morju in ti nekdo vrže rešilni jopič. Prav gotovo si zelo hvaležen za pomoč, saj ti jopič pomaga, da lažje ostaneš na gladini. Toda rešilni jopič še ni dovolj, da ostaneš živ. Voda je mrzla in preživiš lahko samo, če prideš do rešilnega čolna. Nekdo ti mora vreči vrv in te potegniti do čolna. Jehova je glede izraelskega ljudstva, ki se je oddaljilo od njega, rekel: »Vodil sem ga [...] z vrvmi ljubezni.« (Ozej 11:4) Podobno Jehova čuti danes do tistih, ki so mu nehali služiti in se utapljajo v težavah in skrbeh. Želi, da vedo, da jih ima rad in da jih želi pritegniti k sebi. In uporabi lahko tebe, da jim pomagaš občutiti njegovo ljubezen.

13. Povej doživetje, ki pokaže, kakšno moč ima bratska ljubezen.

¹³ Pomembno je, da nedejavnim povemo, da jih ima Jehova rad, in da jim tudi  mi pokažemo ljubezen. Pablo, omenjen v prejšnjem članku, je bil nedejaven več kot 30 let. Takole pove: »Nekega jutra, ko sem odšel od doma, sem srečal prijazno, starejšo sestro, ki me je ljubeče ogovorila. Začel sem jokati kot otrok. Povedal sem ji, da jo je gotovo poslal Jehova, da me je ogovorila. Takrat sem se odločil, da se vrnem k Jehovu.«

14. Kaj je pastir naredil z izgubljeno ovco glede na to, kar piše v Luku 15:4, 5?

¹⁴ Nedejavnim moramo vztrajno pomagati in jih spodbujati. Tako kot izgubljeni sin iz Jezusove ponazoritve imajo morda čustvene rane. Verjetno so zaradi tega, kar so doživeli v Satanovem svetu, duhovno šibki. Moramo jim pomagati, da si okrepijo vero v Jehova. Jezus v ponazoritvi o izgubljeni ovci opiše, kako pastir vzame ovco na rame in jo odnese nazaj k čredi. Pastir je porabil že veliko časa in moči, da jo je našel. Vendar ve, da jo bo moral nesti nazaj k čredi, ker sama ni dovolj močna, da bi se vrnila. (Beri Luka 15:4, 5.)

15. Kako lahko pomagamo šibkim, ki se želijo vrniti k Jehovu? (Glej okvir » Dragocen pripomoček«.)

¹⁵ Morda porabimo veliko časa in energije, ko pomagamo nedejavnim, da premagajo svoje šibkosti. Toda z Jehovovim duhom, Božjo Besedo in publikacijami, ki jih dobimo po občini, jim lahko pomagamo, da znova postanejo duhovno močni. (Rim. 15:1) Kako lahko to storimo? Neki izkušen starešina pravi: »Večina nedejavnih potrebuje svetopisemski tečaj, ko se trdno odločijo, da se bodo vrnili  k Jehovu.« * Če se te prosi, da bi z nedejavnim posameznikom preučeval, to z veseljem sprejmi. Ta starešina še pove: »Oznanjevalec, ki vodi tečaj, mora biti dober prijatelj, takšen, da mu nedejavni lahko zaupa.«

16. Kako vemo, da nam angeli pomagajo najti nedejavne?

¹⁶ Iz številnih doživetij je razvidno, da nam angeli pomagajo najti nedejavne, ki se želijo vrniti k Jehovu. (Raz. 14:6) Silvio iz Ekvadorja je na primer iskreno molil za pomoč, da bi se vrnil v občino. Ko je še molil, sta pri njem doma pozvonila dva starešina. Bila sta vesela, da sta mu lahko že na tem obisku začela pomagati.

17. Kako smo nagrajeni, ko pomagamo duhovno šibkim?

¹⁷ To, da pomagamo duhovno šibkim, da se vrnejo k Jehovu, nam prinese veliko veselja. Bodimo pozorni, kaj pravi Salvador, pionir, ki se zelo trudi, da pomaga nedejavnim: »Včasih mi je težko zadrževati solze sreče. Zelo sem vesel, ko razmišljam, da je Jehova rešil eno od svojih dragocenih ovc iz Satanovega sveta in da lahko sodelujem z Bogom pri tem delu.« (Apd. 20:35)

18. O čem si lahko prepričan, če si nedejaven?

¹⁸ Če si se nehal družiti z Jehovovim ljudstvom, si lahko prepričan, da te ima Jehova še vedno rad. Želi, da se vrneš k njemu. Res je, da se boš moral za to potruditi, vendar Jehova tako kot oče iz Jezusove ponazoritve čaka, da se vrneš, in te bo z veseljem sprejel.