VSI si želimo, da bi drugi za nas menili, da smo dobri ljudje. Vendar je v tem svetu težko biti dober. Številni ljudje so »brez ljubezni do dobrega«. (2. Tim. 3:3) Morda ravnajo v skladu s svojimi merili za to, kaj je prav in kaj narobe, in tako pravzaprav »dobremu pravijo hudo in hudemu dobro«. (Iza. 5:20) Poleg tega se vsi bojujemo z negativnimi vplivi svoje preteklosti in nepopolnosti. Zato se morda počutimo kot Anne *, ki kljub temu, da Jehovu služi že več desetletij, priznava: »Zelo težko mi je verjeti, da sem lahko dobra oseba.«

Na srečo lahko vsi razvijamo dobroto! Je del sadu Božjega svetega duha in ta duh je močnejši od katere koli ovire znotraj ali zunaj nas, s katero bi se morda srečali. Preglejmo sedaj podrobneje, kaj je dobrota in kako lahko to lastnost kažemo v še večji meri.

Enostavno rečeno, dobrota je lastnost nekoga, ki je dober. To je moralna vrlina brez pokvarjenosti ali česa slabega. Dober človek vedno išče priložnosti, da bi drugim pomagal in jim naredil kaj dobrega.

Verjetno smo videli, da so nekateri pripravljeni delati dobro svojim družinskim članom in prijateljem. Toda ali je to dovolj? Vsi smo omejeni v tem, koliko lahko kažemo dobroto, saj Sveto pismo pravi, da »na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in nikoli ne greši«. (Prid. 7:20) Apostol Pavel je iskreno priznal: »Vem namreč, da v meni, to je v mojem mesu, ne prebiva nič dobrega.« (Rim. 7:18) Torej se moramo po pomoč obrniti na Vir dobrote, če želimo razvijati to lastnost.

Bog Jehova postavlja merila glede tega, kaj je dobro. O njem beremo: »Ti si dober in delaš dobro. Uči me svojih uredb!« (Ps. 119:68) Preglejmo zdaj dva vidika Jehovove dobrote, omenjena v tej vrstici.

Jehova je dober. Dobrota je neločljiv del Jehovove osebnosti. Razmislimo o tem, kaj se je zgodilo, ko je Jehova rekel Mojzesu: »Storil bom, da bo šla pred tvojim obličjem vsa moja dobrota.« Ko je Jehova pokazal Mojzesu svojo slavo, tudi dobroto, je Mojzes slišal naslednje besede: »Jehova, Jehova, Bog usmiljen in milostljiv, počasen za jezo, poln srčne dobrotljivosti in resnice, ki svojo srčno dobrotljivost hrani za tisoče, ki oprošča napake, prestopke in grehe, vendar krivega ne pusti brez kazni.« (2. Mojz. 33:19; 34:6, 7) Torej lahko upravičeno verjamemo, da je dobrota prisotna v vsakem vidiku Jehovove osebnosti. Čeprav je bil Jezus dober bolj kot kateri koli človek, je rekel: »Nihče ni dober razen enega, Boga.« (Luk. 18:19)

Jehovova dela so dobra. Dobrota je očitna v vsem, kar Jehova dela. »Jehova je dober do vseh in njegovo usmiljenje počiva na vseh njegovih delih.« (Ps. 145:9) Jehova je pri izkazovanju dobrote nepristranski, zato je ljudem  dal življenje in vse, kar za življenje potrebujejo. (Apd. 14:17) Njegova dobrota je razvidna tudi iz tega, da nam odpušča. Psalmist je napisal: »Kajti ti, o Jehova, si dober in rad odpuščaš.« (Ps. 86:5) Prepričani smo lahko, da »Jehova ne bo odrekel ničesar dobrega tem, ki živijo brezgrajno«. (Ps. 84:11)

Ustvarjeni smo po Božji podobi, zato smo lahko dobri ljudje in delamo dobro. (1. Mojz. 1:27) Kljub temu Božja Beseda spodbuja Jehovove služabnike: »Učite se delati dobro.« (Iza. 1:17) Toda kako lahko razvijamo to privlačno lastnost? Razmislimo o treh načinih, kako lahko to storimo.

Prvič, molimo za svetega duha, ki lahko kristjanom pomaga razvijati pravo dobroto. (Gal. 5:22) Res, Božji duh nam lahko pomaga, da ljubimo to, kar je dobro, in sovražimo to, kar je hudo. (Rim. 12:9) Pravzaprav Sveto pismo pravi, da nas lahko Jehova utrdi »v vsakem dobrem delu in besedi«. (2. Tes. 2:16, 17)

Drugič, morali bi brati Božjo navdihnjeno Besedo. Ko to delamo, nas Jehova lahko pouči o »celotni poti dobrega« in nas usposobi »za vsako dobro delo«. (Preg. 2:9; 2. Tim. 3:17) Ko beremo Sveto pismo in o prebranem poglobljeno premišljujemo, bomo svoje srce napolnili z dobrimi stvarmi o Bogu in njegovi volji. Tako povečujemo svoje duhovne zaklade, ki nam bodo pomagali v prihodnosti. (Luk. 6:45; Efež. 5:9)

Tretjič, po najboljših močeh se trudimo posnemati to, kar je dobro. (3. Jan. 11) Zglede, vredne posnemanja, najdemo v Svetem pismu. Najboljši zgled sta seveda Jehova in Jezus. Vendar lahko prav tako razmislimo o drugih, ki so bili znani po svoji dobroti. Dva takšna posameznika sta Tabita in Barnaba. (Apd. 9:36; 11:22–24) Zelo nam lahko koristi, če preučimo njun zgled in smo pozorni na to, kaj praktičnega sta naredila, da bi pomagala drugim. Razmislimo o tem, kako lahko prevzamemo pobudo, da bi pomagali družinskemu članu ali soverniku. Prav tako ne spreglejmo tega, kako je Tabiti in Barnabu koristilo to, da sta bila znana kot dobra posameznika. Tudi mi imamo lahko podobne koristi.

Premišljujemo lahko tudi o sodobnih zgledih tistih, ki delajo dobro. Razmislimo na primer o marljivih starešinah v občini, ki ljubijo  to, kar je dobro. Ne spreglejmo niti zvestih sester, ki so z besedami in zgledom »učiteljice dobrega«. (Titu 1:8; 2:3) Sestra Roslyn pravi: »Moja prijateljica se zelo trudi, da bi pomagala drugim v občini in jih spodbudila. Razmišlja o njihovih okoliščinah in jim pogosto da majhna darila ali jim pomaga na druge praktične načine. Mislim, da je zares dobra oseba.«

Jehova spodbuja svoje ljudstvo, naj išče »to, kar je dobro«. (Amos 5:14) Če bomo tako delali, ne bomo le vzljubili Božjih meril, ampak bomo tudi okrepili svojo željo, da delamo, kar je dobro.

Ne smemo misliti, da moramo za to, da bi pokazali dobroto, narediti nekaj zelo posebnega ali se izredno žrtvovati. Naj ponazorimo: Ali lahko umetnik nariše portret samo z eno ali dvema potezama čopiča? Ne. Da bi ustvaril sliko, mora narediti veliko manjših potez. Podobno je z nami. Če z veliko majhnimi dejanji pomagamo drugim, s tem pokažemo dobroto.

Sveto pismo nas opominja, naj bomo »pripravljeni« delati dobro. (2. Tim. 2:21; Titu 3:1) Če bomo pozorni na okoliščine drugih, bomo morda videli, kako lahko ugodimo »svojemu bližnjemu v tem, kar je dobro in ga bo okrepilo«. (Rim. 15:2) To mogoče zajema, da damo nekaj, kar imamo. (Preg. 3:27) Morda lahko povabimo koga na preprost obrok ali na spodbudno druženje. Če vemo, da je kdo bolan, mu lahko napišemo kartico, ga obiščemo ali pokličemo. Imamo torej številne priložnosti, da izrečemo kakšno besedo, »ki je dobra za okrepitev, kadar je to treba, da bi poslušalcem podelila tisto, kar je zanje koristno«. (Efež. 4:29)

Tako kot Jehova si prizadevamo delati dobro vsem ljudem. Zato smo do drugih nepristranski. To lahko najbolje pokažemo tako, da vsem oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu. Kot je zapovedal Jezus, si prizadevamo delati dobro celo tistim, ki nas sovražijo. (Luk. 6:27) Nikoli ni narobe, da smo prijazni in drugim delamo dobro, saj »proti takim stvarem ni nobene postave«. (Gal. 5:22, 23) Če se kljub nasprotovanju ali preizkušnjam lepo vedemo, bomo s tem slavili Boga in morda druge pritegnili k resnici. (1. Pet. 3:16, 17)

»Dober človek pa [se bo sitil] s sadovi svojih del.« (Preg. 14:14) Kateri so lahko ti sadovi? Ko delamo dobro drugim, nam bodo verjetno tudi oni povrnili z dobrim. (Preg. 14:22) Tudi če tega ne storijo, jih bomo morda s tem, da bomo še naprej delali dobro, omehčali, da bodo spremenili svoje stališče in z nami lepše ravnali. (Rim. 12:20)

Številni lahko potrdijo, da jim je koristilo, ker so delali dobro in so nehali delati hudo. Razmislimo na primer o Nancy. Takole prizna: »Med odraščanjem sem bila lahkomiselna, nespoštljiva in sem živela nemoralno. Toda ko sem spoznala Božja merila glede tega, kaj je dobro, in jih pričela udejanjati, sem postala srečnejša. Zdaj živim dostojanstveno in imam samospoštovanje.«

Največji razlog, da razvijamo dobroto, je ta, da s tem razveseljujemo Jehova. Čeprav številni ne opazijo tega, kar delamo, pa Jehova to opazi. Zaveda se vsakega našega dobrega dela in vseh naših dobrih misli. (Efež. 6:7, 8) Kako nas bo nagradil? »Dobrega človeka Jehova odobrava.« (Preg. 12:2) Zato si še naprej prizadevajmo razvijati dobroto. Jehova nam obljublja, da bo vsak, ki dela dobro, dobil »slavo, čast in mir«. (Rim. 2:10)