1., 2. a) Kako se je Jezus odzval na Petrov nasvet, naj bo dober s seboj? (Glej sliko pri naslovu.) b) Zakaj se je Jezus tako odzval?

JEZUSOVI učenci niso mogli verjeti svojim ušesom. Jezus, za katerega so pričakovali, da bo obnovil izraelsko kraljestvo, je rekel, da bo moral kmalu trpeti in umreti. Prvi, ki je spregovoril, je bil apostol Peter. »Bodi dober s seboj, Gospod,« je rekel. »To se ti gotovo ne bo zgodilo.« Jezus se je odzval z besedami: »Poberi se od mene, Satan! Kamen spotike si mi, ker ne misliš po Božje, temveč po človeško.« (Mat. 16:21–23; Apd. 1:6)

² S temi besedami je Jezus opozoril na razliko med Božjim razmišljanjem in razmišljanjem, ki ga ima ta svet, ki je pod Satanovo oblastjo. (1. Jan. 5:19) Peter je odseval samoprizanesljivo stališče tega sveta. Toda Jezus je vedel, da njegov Oče razmišlja drugače. Vedel je, da Bog želi, da se pripravi na trpljenje in smrt, ki sta ga čakala. Z odgovorom, ki ga je dal Petru, je jasno pokazal, da zavrača svetno razmišljanje in sprejema Jehovovo razmišljanje.

3. Zakaj je težko zavrniti svetno razmišljanje in sprejeti Jehovovo razmišljanje?

 ³ Kako pa je z nami? Ali razmišljamo tako kot Bog ali tako kot ta svet? Verjetno smo svoje vedenje že uskladili z Božjimi zahtevami. Kako pa je z našim razmišljanjem? Ali se trudimo svoje razmišljanje in stališča uskladiti z Jehovovimi? Za to je potreben trud. Po drugi strani pa se lahko svetnega razmišljanja nalezemo z malo ali skoraj nič truda. To je zato, ker je duh tega sveta povsod okrog nas. (Efež. 2:2) Poleg tega je svetno razmišljanje zelo privlačno, saj pogosto spodbuja k sebičnosti. Da, težko je razmišljati tako kot Jehova, vendar z lahkoto začnemo razmišljati tako kot ta svet.

4. a) Kaj se zgodi, če dovolimo svetu, da oblikuje naše razmišljanje? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

⁴ Če dovolimo, da ta svet oblikuje naše razmišljanje, bomo verjetno postali sebični in bomo želeli sami odločati, kaj je prav in kaj narobe. (Mar. 7:21, 22) Zato je zelo pomembno, da mislimo »po Božje«, in ne »po človeško«. Ta članek nam bo pri tem pomagal. Pregledali bomo razloge, zakaj to, da uskladimo svoje razmišljanje z Jehovovim, ni preveč omejevalno, ampak koristno. Pogledali bomo tudi, kako se lahko upremo temu, da bi nas oblikovalo svetno razmišljanje. V naslednjem članku pa bomo obravnavali, kako si lahko pridobimo Jehovov pogled na različne zadeve in kako lahko Jehovovo razmišljanje sprejmemo za svoje.

5. Zakaj se nekaterim upira zamisel, da bi jih kdor koli oblikoval?

⁵ Nekaterim se upira zamisel, da bi kdor koli oblikoval ali vplival na njihovo razmišljanje. »Jaz razmišljam s svojo glavo,« pravijo. S tem verjetno želijo reči, da se sami odločajo in da imajo pravico to delati. Ne želijo, da bi jih kdo nadziral ali silil, da so enaki drugim. *

6. a) Kakšno svobodo nam daje Jehova? b) Ali je ta svoboda absolutna?

⁶ Lahko smo prepričani, da to, da svoje razmišljanje uskladimo z Jehovovim, ne pomeni, da se odrečemo lastnemu razmišljanju ali mnenju. V 2. Korinčanom 3:17 piše: »Kjer je Jehovov duh, tam je svoboda.« Lastno osebnost lahko torej svobodno razvijamo. Sami se lahko odločamo, kaj nam je všeč in kaj ne, ter izbiramo, kaj nas zanima. Jehova nas je tako ustvaril. Vendar naša svoboda ni brez omejitev. (Beri 1. Petrovo 2:16.) Jehova želi, da nas glede tega, kaj je prav in kaj narobe, vodi njegovo razmišljanje, ki ga je dal zapisati v svojo Besedo. Ali je to preveč omejevalno ali pa je koristno?

7., 8. Zakaj to, da razmišljamo kot Jehova, ni preveč omejevalno? Ponazori.

⁷ Razmislimo o naslednji ponazoritvi. Starši si prizadevajo svojim otrokom privzgojiti dobre vrednote. Morda jih učijo, naj bodo pošteni, marljivi in obzirni do drugih. To ni preveč omejevalno. Starši pravzaprav s tem otroke pripravljajo na to, da bodo kot odrasli uspešni v življenju. Ko otroci odrastejo in zapustijo dom, se lahko sami svobodno odločajo. Če se odločijo, da bodo živeli po vrednotah, ki so se jih naučili od staršev, je verjetneje, da bodo sprejeli  odločitve, ki jih kasneje ne bodo obžalovali. Tako bodo osvobojeni mnogih težav in skrbi, ki bi si jih sicer nakopali.

⁸ Tako kot vsak dober starš tudi Jehova želi svojim otrokom, da imajo najbolj izpolnjeno življenje, ki je sploh mogoče. (Iza. 48:17, 18) Zato nam je priskrbel osnovna načela glede tega, kako naj bi se vedli in ravnali z drugimi. Vabi nas, naj na teh področjih razvijamo njegov način razmišljanja in živimo po njegovih vrednotah. To nas še zdaleč ne omejuje, ampak izboljša in razširi našo sposobnost razmišljanja. (Ps. 92:5; Preg. 2:1–5; Iza. 55:9) Pomaga nam, da sprejmemo odločitve, ki nas osrečijo in nam obenem še vedno dovoljujejo, da smo kot posamezniki edinstveni. (Ps. 1:2, 3) Zares, če razmišljamo kot Jehova, nam to koristi.

9., 10. Kaj dokazuje, da je Jehovovo razmišljanje vzvišenejše od razmišljanja, ki ga ima ta svet?

⁹ Še en razlog, zakaj si Jehovovi častilci želijo uskladiti svoje razmišljanje z Božjim, je ta, da je Božje razmišljanje daleč vzvišenejše od razmišljanja tega sveta. Ta svet ponuja nasvete glede vedenja, družinskih odnosov, uspešne kariere in drugih področij v življenju. Vendar večina teh nasvetov ni v skladu z Jehovovim razmišljanjem. Pogosto se denimo spodbuja k poveličevanju samega sebe in razmišljanju, da je spolna nemorala nekaj sprejemljivega. Na ločitev in razvezo iz nepomembnih razlogov se pogosto gleda kot na sredstvo za dosego večje sreče. Takšni nasveti so v nasprotju s Svetim pismom. Ali so morda kljub temu nekateri nasveti, ki jih ponuja ta svet, bolj primerni za naše dni kot svetopisemski nasveti?

¹⁰ »Modrost [se] izkazuje pravična po svojih delih,« je rekel Jezus. (Mat. 11:19) Svet je zelo napredoval na področju tehnike, vendar vseeno ne more rešiti večjih problemov, ki nam preprečujejo, da bi bili srečni, kot so vojne, rasizem in kriminal. Kaj pa lahko rečemo glede popustljivega pogleda na spolno nemoralo? Mnogi priznavajo, da to prispeva k razpadu družin, boleznim in drugim težavam. Po drugi strani pa imajo kristjani, ki sprejmejo Božji pogled, boljše družinske odnose, so bolj zdravi zaradi moralne čistosti in so v miru s soverniki po celem svetu. (Iza. 2:4; Apd. 10:34, 35; 1. Kor. 6:9–11) Ali to ne kaže, da je Jehovovo razmišljanje vzvišenejše od razmišljanja, ki ga ima ta svet?

11. Čigavo razmišljanje je vodilo Mojzesa in kakšen je bil rezultat?

¹¹ Jehovovi zvesti služabniki iz preteklosti so vedeli, da je Jehovovo razmišljanje vzvišeno. Mojzes je bil na primer poučen o »vsej egipčanski modrosti«, vendar je vseeno Boga prosil, naj mu pomaga pridobiti si »modro srce«. (Apd. 7:22; Ps. 90:12) Mojzes je Jehova tudi prosil: »Razodeni [mi] svoje poti.« (2. Mojz. 33:13) Ker se je pustil voditi Jehovovemu razmišljanju, je imel pomembno vlogo pri izpolnjevanju Božjega namena in je v Svetem pismu omenjen kot mož z izjemno vero. (Heb. 11:24–27)

12. Na podlagi česa se je odločal apostol Pavel?

¹² Apostol Pavel je bil inteligenten in izobražen mož, ki je govoril vsaj dva jezika. (Apd. 5:34; 21:37, 39; 22:2, 3) Toda ko se je moral odločiti, ali je nekaj prav ali narobe, je zavrnil svetno modrost  in se odločil na podlagi Svetih spisov. (Beri Apostolska dela 17:2; 1. Korinčanom 2:6, 7, 13.) Zaradi tega je bil Pavel uspešen na oznanjevanju in je imel upanje na večno nagrado. (2. Tim. 4:8)

13. Kdo je odgovoren, da naše razmišljanje uskladi z Jehovovim?

¹³ Božje razmišljanje je vsekakor vzvišenejše od razmišljanja, ki ga ima današnji svet. Če živimo v skladu z Božjim razmišljanjem, smo zares srečni in uspešni. Vendar nas Jehova ne sili, naj razmišljamo tako kot on. »Zvesti in preudarni suženj« ne nadzira našega razmišljanja, niti tega ne delajo starešine. (Mat. 24:45; 2. Kor. 1:24) Vsak kristjan je sam odgovoren, da svoje razmišljanje uskladi z Božjim. Kako lahko to storimo?

14., 15. a) O čem moramo poglobljeno premišljevati, da bi razmišljali tako kot Jehova? b) Zakaj se moramo glede na besede iz Rimljanom 12:2 ogibati tega, da bi svoj um polnili s svetnimi zamislimi? Ponazori.

¹⁴ V Rimljanom 12:2 je zapisan nasvet: »Ne oblikujte se več po tej stvarnosti, temveč se preobrazite s prenavljanjem svojega uma, da bi ugotovili, kaj je Božja volja – kaj je dobro, sprejemljivo in popolno.« Te navdihnjene besede pokažejo, da lahko uskladimo svoje razmišljanje z Božjim, ne glede na to, kaj je oblikovalo naše razmišljanje, preden smo spoznali resnico. Res je, da na naše razmišljanje do neke mere vplivajo dedne značilnosti in pretekle izkušnje, vendar se naše mišljenje lahko spreminja. Vsaka taka sprememba je v veliki meri odvisna od tega, s čim polnimo svoj um in o čem razmišljamo. Če poglobljeno premišljujemo o Jehovovem načinu razmišljanja, se lahko prepričamo, da je Božji pogled na zadeve vedno pravilen. Tako bomo svoje razmišljanje želeli uskladiti z Jehovovim.

¹⁵ Toda da bi prenovili svoj um in ga uskladili z Jehovovim razmišljanjem, se ne smemo več oblikovati »po tej stvarnosti«. Svoj um bi morali prenehati polniti z zamislimi in stališči, ki so v nasprotju z Božjimi. To, kako zelo pomemben je ta prvi korak, lahko ponazorimo s hrano. Posameznik si morda želi izboljšati zdravje tako, da jé hranljivo hrano. Toda ali bi mu to kaj koristilo, če bi obenem jedel tudi pokvarjeno hrano? Podobno nam kaj malo koristi to, da se hranimo z Jehovovim razmišljanjem, če hkrati svoj um polnimo s svetnimi zamislimi.

16. Pred čim se moramo zaščititi?

¹⁶ Ali se lahko ognemo vsakega stika z razmišljanjem tega sveta? Ne, ne moremo dobesedno oditi iz sveta. Prav tako ne moremo povsem preprečiti tega, da bi bili izpostavljeni svetnim zamislim. (1. Kor. 5:9, 10) Tudi ko oznanjujemo, smo v stiku z napačnimi prepričanji. Brezbožnim zamislim se torej ne moremo povsem izogniti, vendar ni treba, da o njih razmišljamo ali jih sprejmemo. Podobno kot Jezus bi morali hitro zavrniti razmišljanje, ki služi Satanovemu namenu. Poleg tega se lahko zaščitimo tako, da se po nepotrebnem ne izpostavljamo svetnemu razmišljanju. (Beri Pregovori 4:23.)

17. Kako vse lahko preprečimo, da bi bili po nepotrebnem izpostavljeni svetnemu razmišljanju?

¹⁷ Previdni bi na primer morali biti, ko izbiramo tesne prijatelje. Sveto pismo nas svari pred tem, da bi bili tesni prijatelji z ljudmi, ki ne častijo Jehova, saj se bomo navzeli njihovega razmišljanja.  (Preg. 13:20; 1. Kor. 15:12, 32, 33) Prav tako bi morali biti izbirčni pri izbiri razvedrila. S tem da zavrnemo razvedrilo, ki poveličuje evolucijsko teorijo, nasilje ali spolno nemoralo, preprečimo, da bi svoje razmišljanje zastrupili z zamislimi, ki so »proti Božjemu spoznanju«. (2. Kor. 10:5)

18., 19. a) Zakaj se moramo paziti stališč, ki jih ta svet prikrito spodbuja? b) Kaj bi se morali vprašati in zakaj?

¹⁸ Dobro je, da prepoznamo in zavrnemo svetno razmišljanje tudi takrat, ko ni tako očitno. Nekatere medijske novice denimo dajejo prednost določenim političnim mnenjem. Resničnostne zgodbe morda spodbujajo k ciljem in dosežkom, ki jih občuduje ta svet. Nekatere knjige in filmi spodbujajo stališče »najprej jaz« in »najprej družina« ter ga prikažejo kot nekaj razumnega, privlačnega in celo pravilnega. Takšni pogledi se ne menijo za to, kar pravi Sveto pismo, in sicer da smo mi in naša družina zares srečni, če ljubimo Jehova bolj kot vse drugo. (Mat. 22:36–39) Tudi nekatere otroške knjige, filmi in risanke, ki so sicer povečini primerne, lahko prikrito navajajo otroke, da jim nemoralno vedenje postane sprejemljivo.

¹⁹ To seveda ne pomeni, da je napačno uživati v primernem razvedrilu. Vendar je vseeno dobro, da se vprašamo: »Ali prepoznam tudi tiste svetne nauke, ki se jih spodbuja posredno? Ali zaščitim svoje otroke in tudi sebe, da ne bi bili izpostavljeni določenim televizijskim programom ali čtivu? Ali svetne zamisli, ki jih otroci slišijo ali vidijo, nadomestim z Jehovovim pogledom na zadeve?« Če prepoznamo razliko med Božjim razmišljanjem in razmišljanjem tega sveta, lahko preprečimo, da bi se oblikovali »po tej stvarnosti«.

20. Od česa je odvisno, ali na nas vpliva Božje razmišljanje ali svetno razmišljanje?

²⁰ Zapomnimo si, da pravzaprav obstajata samo dva vira informacij – Jehova in svet, ki je pod Satanovo oblastjo. Kateremu viru se pustiš oblikovati? Tistemu, od katerega dobivaš informacije. Če svoj um polnimo s svetnimi zamislimi, bodo te oblikovale naše razmišljanje in nagibali se bomo k mesenim stališčem in vedenju. Zato je zelo pomembno, da pazimo, s čim polnimo svoj um in o čem premišljujemo.

21. Kaj pomembnega bomo obravnavali v naslednjem članku?

²¹ V tem članku smo spoznali, da je za to, da bi razmišljali tako kot Jehova, potrebno narediti nekaj več kot le varovati svoj um pred kvarnimi vplivi. Hraniti se moramo z Božjim razmišljanjem in ga sprejeti za svoje. V naslednjem članku bomo pogledali, kako lahko to naredimo.