1., 2. Kaj nam bo pomagalo, da bomo zdržali v težkih okoliščinah, kot to piše v 1. Petrovem 4:7, 8?

BOLJ ko se bomo bližali koncu »zadnjih dni«, težje preizkušnje bomo verjetno doživljali. (2. Tim. 3:1) V neki državi v zahodni Afriki je na primer po volitvah prišlo do družbenih nemirov in nasilja drhali. Naši bratje in sestre se več kot šest mesecev niso mogli svobodno gibati, saj so živeli na področju spopadov. Kaj jim je pomagalo zdržati te težave? Nekateri so se zatekli v domove sovernikov, ki so živeli na varnejšem področju. Neki brat je rekel: »V teh okoliščinah sem bil vesel, da so me obkrožali prijatelji. Drug drugega smo lahko spodbujali.«

² Ko se bo začela »velika stiska«, bomo zelo veseli, da imamo dobre prijatelje, ki nas imajo radi. (Raz. 7:14) Zato je zelo pomembno, da že sedaj razvijamo tesna prijateljstva. (Beri 1. Petrovo 4:7, 8.) Veliko se lahko naučimo iz tega, kar je doživel Jeremija. Njegovi prijatelji so mu pomagali, da je preživel obdobje tik pred uničenjem Jeruzalema. * Kako ga lahko posnemamo?

3. a) Zakaj bi se Jeremija morda želel osamiti? b) Kaj je Jeremija povedal svojemu tajniku Baruhu in kakšen je bil rezultat?

³ Jeremija je najmanj 40 let živel med nezvestimi ljudmi, med katerimi so bili tudi njegovi sosedje in verjetno nekateri sorodniki iz njegovega domačega mesta Anatot.  (Jer. 11:21; 12:6) Vendar se Jeremija ni osamil. Svojemu zvestemu tajniku Baruhu je izrazil svoje občutke, o katerih lahko beremo tudi mi danes. (Jer. 8:21; 9:1; 20:14–18; 45:1) Medtem ko je Baruh zapisoval Jeremijevo razburljivo zgodbo, sta Jeremija in Baruh drug do drugega prav gotovo razvila globoko naklonjenost in spoštovanje. (Jer. 20:1, 2; 26:7–11)

4. Kaj je Jehova naročil Jeremiju in kako je ta naloga okrepila prijateljstvo med Jeremijem in Baruhom?

⁴ Jeremija je veliko let pogumno svaril Izraelce glede tega, kar se bo zgodilo z Jeruzalemom. (Jer. 25:3) Ko je Jehova še enkrat skušal ljudi spodbuditi h kesanju, je Jeremiju naročil, naj njegova svarila zapiše v zvitek. (Jer. 36:1–4) Jeremija in Baruh sta več mesecev tesno sodelovala pri tej nalogi, ki jima jo je dal Bog, zato sta v tem času gotovo imela pogovore, ki so okrepili njuno vero.

5. Kako je Baruh dokazal, da je dober Jeremijev prijatelj?

⁵ Ko je prišel čas, da se javno prebere vsebina zvitka, je moral Jeremija zaupati svojemu prijatelju Baruhu, da ljudem prenese sporočilo. (Jer. 36:5, 6) Baruh je pogumno izpolnil to nevarno nalogo. Lahko si kar predstavljamo, kako ponosen je bil Jeremija, ko je Baruh šel na tempeljsko dvorišče in ljudem prebral zvitek. (Jer. 36:8–10) Ko so judovski knezi slišali, kaj je Baruh naredil, so mu zapovedali, naj še njim na glas prebere vsebino zvitka. (Jer. 36:14, 15) Nato so se odločili, da bodo Jeremijeve besede sporočili tudi kralju Jojakimu. Baruhu pa so obzirno rekli: »Pojdi zdaj! Skrijta se z Jeremijem, tako da ne bo nihče vedel, kje sta.« (Jer. 36:16–19) To je bil dober nasvet.

6. Kako sta se Jeremija in Baruh odzvala na nasprotovanje?

 ⁶ Ko je kralj Jojakim slišal, kaj je Jeremija napisal, je bil tako jezen, da je zvitek zažgal in naročil, naj Jeremija in Baruha aretirajo. Toda Jeremija se ni prestrašil. Vzel je drug zvitek, ga dal Baruhu in mu narekoval Jehovovo sporočilo. Nato je Baruh ponovno »zapisal vse besede, ki so bile v zvitku, ki ga je Judov kralj Jojakím sežgal«. (Jer. 36:26–28, 32)

7. Kaj se je verjetno zgodilo, ko sta Jeremija in Baruh sodelovala?

⁷ Ljudje, ki skupaj prestanejo preizkušnjo, pogosto postanejo tesni prijatelji. Zato sta Jeremija in Baruh, ko sta skupaj pripravljala nov zvitek, verjetno še bolj začela ceniti lepe lastnosti, ki sta jih videla drug pri drugem. Kako nam lahko koristi zgled teh dveh zvestih mož?

8. Kaj bi nas lahko oviralo pri tem, da spletemo tesna prijateljstva, in zakaj ne bi smeli obupati?

⁸ Morda nam je težko zaupati drugim, ker nas je v preteklosti kdo prizadel. (Preg. 18:19, 24) Mogoče pa menimo, da nimamo dovolj časa in energije, da bi negovali tesna prijateljstva. Vendar ne smemo obupati. Če želimo, da nam bodo naši soverniki v času preizkušenj stali ob strani, se moramo že sedaj naučiti, da jim zaupamo svoje misli in občutke. To je pomemben korak pri tem, da postanemo pravi prijatelji. (1. Pet. 1:22)

9. a) Kako je Jezus pokazal, da zaupa svojim prijateljem? b) Kako nam lahko odkrita komunikacija pomaga okrepiti naša prijateljstva z drugimi? Povej primer.

⁹ Jezus je pokazal, da zaupa svojim prijateljem, tako da se je z njimi odkrito pogovarjal. (Jan. 15:15) Posnemamo ga lahko tako, da drugim povemo, kaj nas veseli, skrbi ali vznemirja. Ko se s kom pogovarjamo, mu pozorno prisluhnimo in morda bomo ugotovili, da podobno razmišljamo, čutimo in imamo podobne cilje. Razmislimo o primeru sestre Cindy, ki je stara 29 let. Spoprijateljila se je s pionirko Marie-Louise, ki ima 67 let. Cindy in Marie-Louise vsak četrtek dopoldan skupaj oznanjujeta in se brez zadržkov pogovarjata o različnih temah. Cindy pravi: »S prijatelji se rada pogovarjam o pomembnih temah, saj jih tako bolje spoznam in razumem.« Prijateljstva dobro uspevajo v ljubečem ozračju, ki nastane zaradi  odkrite komunikacije. Če bomo podobno kot Cindy prevzeli pobudo in se z drugimi prisrčno in odkrito pogovarjali, se bodo naša prijateljstva okrepila. (Preg. 27:9)

10. Kaj dobrega lahko dosežemo s tem, da sodelujemo z brati in sestrami, kot to piše v Pregovorih 27:17?

¹⁰ Podobno kot je bilo v primeru Jeremija in Baruha, se lahko tudi mi zbližamo s soverniki in se od njih učimo, če z njimi sodelujemo in opazujemo njihove lepe lastnosti. (Beri Pregovori 27:17.) Kako se na primer počutimo, ko smo na oznanjevanju in slišimo, da naš prijatelj pogumno zagovarja svoje verovanje oziroma goreče govori o Jehovu in njegovem namenu? Prav gotovo nas to z njim še bolj zbliža.

11., 12. Povej primer, kako lahko oznanjevanje s soverniki okrepi naše prijateljstvo.

¹¹ Razmislimo o dveh doživetjih, ki pokažeta, kako oznanjevanje ljudi še bolj zbliža. Sestra Adeline, ki je stara 23 let, je vprašala svojo prijateljico Candice, ali bi z njo oznanjevala na redko obdelanem področju. »Na oznanjevanju sva želeli biti bolj goreči in pri tem delu še bolj uživati,« pravi Adeline. »Obe sva potrebovali duhovno spodbudo.« Kako jima je medsebojno sodelovanje koristilo? Adeline pove: »Ob koncu vsakega dneva sva se pogovarjali o tem, kako sva se na oznanjevanju počutili, kako so naju pogovori, ki sva jih imeli, spodbudili in kako sva občutili Jehovovo vodstvo. V teh pogovorih sva obe uživali in se še bolje spoznali.«

¹² Laila in Marianne, samski sestri iz Francije, sta pet tednov oznanjevali v mestu Bangui, živahni prestolnici Srednjeafriške republike. Laila se spominja: »Z Marianne sva imeli nekaj težav, toda zaradi dobre komunikacije in iskrene ljubezni se je najino prijateljstvo okrepilo. Ko sem videla, kako prilagodljiva je Marianne, kako rada ima krajevne ljudi  in kako goreča je na oznanjevanju, sem jo še bolj spoštovala.« Da bi imeli takšne koristi, se nam ni treba preseliti v drugo državo. Vsakič, ko gremo na oznanjevanje s sovernikom, imamo priložnost, da ga bolje spoznamo in okrepimo prijateljstvo.

13. Kaj se včasih zgodi, ko tesno sodelujemo s soverniki?

¹³ Ko tesno sodelujemo s soverniki, včasih ne opazimo samo njihovih dobrih lastnosti, ampak tudi pomanjkljivosti. Kaj nam lahko pomaga, da kljub temu ohranimo tesna prijateljstva? Razmislimo še enkrat o Jeremiju. Kaj mu je pomagalo, da je pri drugih opazil dobre lastnosti in se ni osredotočal na njihove slabosti?

14. Kaj se je Jeremija naučil o Jehovu in kako mu je to pomagalo?

¹⁴ Jeremija je napisal knjigo, ki nosi njegovo ime, in verjetno tudi Prvo in Drugo knjigo kraljev. Ta naloga mu je prav gotovo pomagala, da se je začel še bolj zavedati, kako usmiljen je Jehova z nepopolnimi ljudmi. Vedel je na primer, da se je kralj Ahab pokesal za svoja slaba dejanja. Zato je Jehova rekel, da Ahabova družina ne bo uničena v času njegovega življenja. (1. kra. 21:27–29) Jeremija je tudi vedel, da je Manase s svojimi dejanji Jehova še bolj žalil kot Ahab. Kljub temu je Jehova odpustil Manaseju, ker se je pokesal. (2. kra. 21:16, 17; 2. krn. 33:10–13) Ta primera sta Jeremiju pomagala, da je pri ravnanju s svojimi tesnimi prijatelji posnemal Božjo potrpežljivost in usmiljenje. (Ps. 103:8, 9)

15. Kako je Jeremija posnemal Jehovovo potrpežljivost, ko Baruh ni bil več osredotočen na svojo nalogo?

¹⁵ Razmislimo, kako je Jeremija ravnal z Baruhom, ko ta za nekaj časa ni bil osredotočen na svojo nalogo. Jeremija nad Baruhom ni kar takoj obupal, ampak je svojemu prijatelju pomagal tako, da mu je posredoval Božje prijazno, vendar odkrito sporočilo. (Jer. 45:1–5) Kaj se lahko iz tega primera naučimo?

16. Kaj moramo delati, da bi ohranjali tesna prijateljstva, kot je to omenjeno v Pregovorih 17:9?

¹⁶ Dejstvo je, da od bratov in sester ne moremo pričakovati popolnosti. Ko torej sklenemo prijateljstva, se moramo močno truditi, da bi jih ohranili. Če naš prijatelj naredi napako, mu bomo morda morali prijazno, vendar odkrito svetovati na podlagi Božje Besede. (Ps. 141:5) Če nas prizadene, mu moramo odpustiti. Ko mu enkrat odpustimo, moramo paziti, da o njegovi napaki več ne govorimo. (Beri Pregovori 17:9.) Zelo pomembno je, da se v teh težkih časih osredotočamo na dobre lastnosti naših sovernikov in ne na njihove slabosti. Tako bomo okrepili naša prijateljstva, kar je nujno, saj bomo med veliko stisko potrebovali tesne prijatelje.

17. Kako se je Jeremija v težkih časih izkazal kot pravi prijatelj?

¹⁷ Prerok Jeremija se je v težkih časih izkazal kot pravi prijatelj. Nekoč je dvorni uradnik Ebed Meleh rešil Jeremija pred gotovo smrtjo iz vodnega zbiralnika, polnega blata. Ebed Meleh se je za tem zbal, da ga bodo knezi kaznovali. Ko je za to izvedel Jeremija, ni bil tiho in upal, da bo njegov prijatelj  sam nekako zdržal te težke okoliščine. Čeprav je bil Jeremija zaprt, je naredil vse, kar je lahko, da je spodbudil svojega prijatelja Ebed Meleha, tako da mu je prenesel Jehovovo spodbudno sporočilo. (Jer. 38:7–13; 39:15–18)

18. Kaj naj bi naredili, ko naš sovernik doživlja težave, kot to piše v Pregovorih 17:17?

¹⁸ Danes naši bratje in sestre doživljajo različne težave. Številni na primer trpijo zaradi naravnih nesreč ali katastrof, ki jih povzroči človek. Ko se to zgodi, imajo nekateri med nami morda možnost, da sovernike sprejmejo v svoj dom. Drugi mogoče pomagajo v finančnem pogledu. Toda vsi lahko prosimo Jehova, naj pomaga našim bratom in sestram. Če izvemo, da je neki sovernik potrt, morda ne vemo, kaj bi mu rekli ali kako bi mu pomagali. Toda vsi lahko nekaj storimo. Lahko si na primer vzamemo čas zanj in ga sočutno poslušamo. Omenimo mu lahko svetopisemski stavek, ki je nam osebno v tolažbo. (Iza. 50:4) Najpomembnejše je, da smo prijateljem na razpolago, ko nas potrebujejo. (Beri Pregovori 17:17.)

19. Kako nam bo to, da že zdaj zgradimo močna prijateljstva, pomagalo v prihodnosti?

¹⁹ Odločeni moramo biti, da že zdaj z našimi brati in sestrami zgradimo močan osebni odnos in se ga trudimo ohranjati. Zakaj? Ker bodo sovražniki skušali z lažmi in napačnimi informacijami med nami povzročiti razdor. Želeli bodo, da ne bi več zaupali drug drugemu in se med seboj ne bi več podpirali. Toda njihov trud bo zaman. Naše ljubezni ne bodo mogli uničiti. Nič od tega, kar bodo naredili, ne bo skrhalo naših prijateljstev. Pravzaprav naša prijateljstva ne bodo trajala samo do konca te stvarnosti, ampak vso večnost!