1. Kako je med Božjim ljudstvom vidna ljubezen?

BOŽJI služabniki sestavljajo duhovno družino, za katero je značilna ljubezen. (1. Jan. 4:16, 21) Ta ljubezen se ponavadi ne kaže z redkimi junaškimi dejanji, ampak z neštetimi manjšimi pozornostmi, denimo z uvidevnimi besedami in prijaznimi deli. Kadar smo do drugih prijazni in uvidevni, posnemamo »Boga kakor njegovi ljubljeni otroci«. (Efež. 5:1)

2. Kako je Jezus posnemal ljubezen svojega Očeta?

² Jezus je popolno posnemal svojega Očeta. Dejal je: »Pridite k meni vsi, ki trdo delate in ste obremenjeni, in jaz vas bom poživil [. . .], ker sem blage narave in ponižnega srca.« (Mat. 11:28, 29) Če posameznik posnema Kristusov zgled, tako da je uvideven oziroma »pozoren do ubogega«, občuti neizmerno srečo in si pridobi odobravanje nebeškega Očeta. (Ps. 41:1) Poglejmo, kako smo lahko uvidevni v družini, občini in na oznanjevanju.

3. Kako naj bi šla pri možu razumevanje in uvidevnost z roko v roki? (Glej sliko pri naslovu.)

³ Možje bi morali dati zgled v tem, da so uvidevni do družinskih članov. (Efež. 5:25; 6:4) Spodbuja se jih denimo: »Živite z ženo po spoznanju.« To bi se lahko prevedlo tudi z »bodite do žene uvidevni, razumevajoči«. (1. Pet. 3:7) Razumevanje in uvidevnost gresta z roko v roki. Razumevajoč mož na primer ve, da se žena kot njegovo dopolnilo v marsičem razlikuje od njega, vendar nikakor ni manjvredna. (1. Mojz. 2:18) Zato obzirno upošteva njene občutke, spoštuje njeno dostojanstvo in ji izkazuje čast. Sestra iz Kanade o svojem možu pravi: »Nikoli ne podcenjuje mojih občutkov, niti mi ne govori ‚Tako se ne bi smela počutiti‘. Poleg tega je dober poslušalec. Kadar mi pomaga popraviti stališče o kaki zadevi, to stori prijazno.«

4. Kako naj bi mož pri ravnanju z drugimi ženskami pokazal uvidevnost do svoje žene?

⁴ Obziren mož upošteva ženine občutke tudi pri tem, kako ravna z drugimi ženskami. Z njimi nikoli ne flirta in jim ne izkazuje neprimernega zanimanja. Enako velja, ko uporablja socialne medije ali brska po internetu. (Job 31:1) Da, svoji ženi je zvestovdan, pa ne le zato, ker jo ljubi, ampak tudi zato, ker ljubi Boga in sovraži to, kar je hudo. (Beri Psalm 19:14; 97:10.)

5. Kako je lahko žena uvidevna do svojega moža?

⁵ Mož, ki posnema svojo Glavo, Jezusa Kristusa, pomaga ženi, da ga »globoko spoštuje«. (Efež. 5:22–25, 33) To spoštovanje bo ženo navedlo k temu, da bo do moža uvidevna, denimo takrat, ko mora mož več časa posvetiti teokratičnim odgovornostim ali ko ga bremenijo kaki problemi. »Žena včasih na podlagi sprememb v mojem vedenju zazna, da me nekaj teži,« pravi brat iz Velike Britanije. »Takrat upošteva načelo iz Pregovorov 20:5, tudi če mora zaradi tega počakati na pravi čas, da ‚potegne na površje‘ moje misli, če seveda ne gre za zaupne zadeve.«

6. Kako lahko vsak med nami spodbudi otroke k uvidevnemu ravnanju in kako bo otrokom to koristilo?

⁶ Kadar sta starša uvidevna drug do drugega, dasta svojim otrokom dober zgled. Poleg tega so starši odgovorni, da otroke naučijo, naj bodo do drugih uvidevni. Naučijo jih lahko na primer, da ne tekajo po kraljestveni dvorani. Na družabnih srečanjih lahko starši svojim otrokom denimo rečejo, naj dajo prednost starejšim, ko v vrsti čakajo na hrano. Seveda lahko vsi v občini pomagamo staršem. Ko je na primer otrok do nas uvideven – morda tako, da nam odpre vrata – bi ga morali pohvaliti. S tem lahko na mlade dobro vplivamo, saj si bodo tako zapomnili, da »dajati osrečuje bolj kakor prejemati«. (Apd. 20:35)

7. Kako je bil Jezus uvideven do gluhega moškega in kaj se lahko naučimo iz Jezusovega zgleda?

⁷ Jezusu so nekoč v pokrajini Deseteromestja »privedli gluhega človeka, ki je imel govorno napako«. (Mar. 7:31–35) Jezus ga ni ozdravil pred drugimi, ampak ga je odvedel stran in ga ozdravil. Zakaj? Moški se je zaradi telesne okvare v množici morda nelagodno počutil. Jezus je to verjetno zaznal, zato ga je ozdravil na samem. Seveda mi ne moremo čudežno zdraviti. Lahko pa smo obzirni do potreb in občutkov sovernikov. Pravzaprav bi takšni morali biti. Apostol  Pavel je napisal: »Premišljujmo drug o drugem [oziroma bodimo pozorni do drugih], da bi se spodbujali k ljubezni in dobrim delom.« (Heb. 10:24) Jezus je razumel, kako se je gluhi počutil, in je z njim ravnal obzirno. Kako čudovit zgled za nas!

8., 9. Kako vse smo lahko uvidevni do ostarelih in slabotnih? Navedi primere.

⁸ Bodimo uvidevni do ostarelih in slabotnih. Najpomembnejša značilnost krščanske občine ni učinkovitost, ampak ljubezen. (Jan. 13:34, 35) Ta ljubezen nas žene k temu, da naredimo vse, kar je v naši moči, da starejšim in tistim s kako telesno okvaro pomagamo biti navzoči na krščanskih shodih in oznanjevati dobro novico. Tem bratom in sestram radi pomagamo, čeprav morda ne morejo narediti veliko. (Mat. 13:23) Michael, ki je priklenjen na invalidski voziček, je zelo hvaležen za pomoč družine in sovernikov, ki so v isti oznanjevalski skupini kot on. »Ker mi vsi pomagajo,« pravi, »sem lahko navzoč na večini shodov in redno oznanjujem. Še posebej mi je všeč oznanjevanje na javnih krajih.«

⁹ V številnih Betelih so bratje in sestre, ki so ostareli in slabotni. Ljubeči nadzorniki so do teh zvestih Božjih služabnikov uvidevni tako, da zanje organizirajo oznanjevanje po pismih in telefonu. Bill, ki ima 86 let in piše pisma ljudem na oddaljenih področjih, pravi: »Zelo smo hvaležni, da lahko oznanjujemo po pismih.« Nancy, ki ima skoraj 90 let, pove: »Zame pisanje pisem ni zgolj polnjenje kuvert. Je oznanjevanje. Ljudje morajo izvedeti za resnico!« Ethel, ki se je rodila leta 1921, pravi: »Bolečina je del mojega življenja. Včasih mi je težko že to, da se oblečem.« Vseeno uživa v oznanjevanju po telefonu in ima nekaj lepih ponovnih obiskov. Barbara, ki je stara 85 let, razloži: »Zaradi slabega zdravja grem zelo težko na področje. Toda oznanjevanje po telefonu mi omogoča, da se z drugimi pogovarjam. Hvala ti, Jehova!« V manj kot enem letu je neka skupina dragocenih starejših bratov in sester oznanjevanju namenila 1228 ur, napisala 6265 pisem, opravila več kot 2000 telefonskih klicev in oddala 6315 publikacij! Ta trud je zagotovo razveselil Jehovovo srce. (Preg. 27:11)

10. Kako lahko sovernikom pomagamo, da bi imeli od krščanskih shodov kar največjo korist?

¹⁰ Bodimo uvidevni na krščanskih shodih. Želimo, da bi soverniki imeli od shodov kar največjo korist. Pri tem jim lahko pomagamo s svojo uvidevnostjo. Kako? Med drugim tako, da na shod pridemo pravočasno, da ne bi navzočim po nepotrebnem odvračali pozornosti od programa. Seveda nas včasih morda zadržijo nepredvideni dogodki. Toda če nam je v navadi, da smo pozni, bi morali razmisliti o tem, kako smo lahko bolj uvidevni. Poleg tega imejmo v mislih, da sta naša gostitelja Jehova in njegov Sin. (Mat. 18:20) Vsekakor si zaslužita, da jima izkažemo globoko spoštovanje!

11. Zakaj bi morali tisti, ki imajo točke na shodu, upoštevati navodilo, zapisano v 1. Korinčanom 14:40?

¹¹ Uvidevnost do bratov in sester pokažemo tudi tako, da upoštevamo naslednje navodilo: »Vse naj se godi spodobno in urejeno.« (1. Kor. 14:40) Tisti, ki imajo točke na shodu, upoštevajo to navodilo tako, da ne prekoračijo časa, ki jim je določen. S tem ne pokažejo uvidevnosti le do naslednjega nastopajočega,  ampak tudi do celotne občine. Nekateri sokristjani imajo daleč do doma. Drugi so odvisni od javnega prevoza. Spet drugi pa imajo neverujočega zakonca, ki neučakano pričakuje, da se vrnejo domov.

12. Zakaj si marljivi starešine zaslužijo, da jih še posebej cenimo? (Glej okvir » Bodimo uvidevni do bratov, ki jim je zaupano vodstvo«.)

¹² Duhovni pastirji, ki se zelo trudijo v občini in goreče vodijo v oznanjevanju, si zaslužijo, da jih še posebej cenimo. (Beri 1. Tesaloničanom 5:12, 13.) Brez dvoma si hvaležen za vse, kar naredijo zate. Zato jim to tudi pokaži, tako da z njimi voljno sodeluješ in jih podpiraš. Navsezadnje bedijo nad našimi »dušami kot taki, ki bodo dajali odgovor«. (Heb. 13:7, 17)

13. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Jezus ravnal z ljudmi?

¹³ Izaija je glede Jezusa napovedal: »Nalomljenega trsta ne bo zlomil in tlečega lanenega stenja ne bo ugasnil.« (Iza. 42:3) Jezus je imel rad ljudi, in to ga je navedlo, da je bil do njih sočuten. Razumel je občutke tistih, ki so bili v figurativnem smislu kakor nalomljen trst oziroma stenj v oljni svetilki, ki bo vsak hip ugasnil. Zato je bil uvideven, prijazen in potrpežljiv. Celo otroci so radi prihajali k njemu. (Mar. 10:14) Seveda mi nimamo uvida in učiteljskih sposobnosti, kakršne je imel Jezus. Toda lahko smo uvidevni do ljudi na področju, in takšni bi tudi morali biti. K temu spada to, kako, kdaj in kako dolgo se z njimi pogovarjamo.

14. Zakaj bi morali biti še posebej pozorni na to, kako se pogovarjamo z ljudmi?

 ¹⁴ Kako naj bi se z ljudmi pogovarjali? Danes so nešteti milijoni ljudi »izmučeni in razkropljeni« zaradi pokvarjenih in brezsrčnih trgovskih, političnih in verskih voditeljev. (Mat. 9:36) Zato so številni ljudje cinični in brez upanja. Zelo pomembno je torej, da sta iz izbire naših besed in tona našega glasu razvidni prijaznost in sočutnost. Zares, k Božjemu sporočilu mnoge ne pritegne toliko naše znanje iz Svetega pisma ali logično dopovedovanje, ampak to, da se zanje iskreno zanimamo in smo do njih obzirni.

15. Kako smo lahko med drugim uvidevni do ljudi, ki jim oznanjujemo?

¹⁵ Do ljudi, ki jim oznanjujemo, smo lahko uvidevni na veliko praktičnih načinov. Vprašanja so denimo odlična poučevalna metoda. Oblikovati bi jih morali tako, da bi bila prijazna in spoštljiva. Neki pionir je oznanjeval na področju, kjer so številni ljudje zadržani in sramežljivi. Ugotovil je, da ne sme postavljati vprašanj, ki bi lahko sogovornika spravila v zadrego. K tem so spadala vprašanja, na katera sogovornik morda ne bi znal odgovoriti ali pa bi mogoče napačno odgovoril. Ljudi na primer ni spraševal »Ali veste, kako je Bogu ime?« oziroma »Ali veste, kaj je Božje kraljestvo?«. Raje je povedal nekaj takega: »Iz Svetega pisma sem spoznal, da ima Bog osebno ime. Ali vam lahko pokažem, kako mu je ime?« Kulture in ljudje se med seboj razlikujejo, zato glede tega ne bi smeli postavljati pravil. Vendar bi morali biti do ljudi na svojem področju vedno uvidevni in spoštljivi. Da bi nam to uspelo, jih moramo dobro spoznati.

16., 17. Kako lahko pokažemo uvidevnost do ljudi, ko razmišljamo: a) kdaj jih bomo obiskali na domu, b) kako dolgo se bomo z njimi pogovarjali?

¹⁶ Kdaj naj bi se oglasili pri ljudeh? Ko oznanjujemo od vrat do vrat, smo za ljudi nepovabljeni gostje. Zato je zelo pomembno, da jih obiščemo takrat, ko so morda bolj pripravljeni za pogovor. (Mat. 7:12) Ali denimo ljudje na tvojem področju radi spijo dlje ob koncih tedna? Če je tako, boš morda oznanjevanje začel na ulici oziroma na javnih krajih ali pa boš najprej opravil ponovne obiske pri posameznikih, za katere veš, da so takrat že pokonci.

¹⁷ Kako dolgo naj bi ostali? Številni ljudje so zelo zaposleni, zato je morda dobro, da so naši obiski kratki, vsaj na začetku. Boljše je, da prej končamo pogovor, kakor pa da ostanemo predolgo. (1. Kor. 9:20–23) Če bodo ljudje videli, da se zavedamo njihovih okoliščin ali natrpanega urnika, bodo morda raje privolili, da jih ponovno obiščemo. Jasno je, da bi morali na oznanjevanju kazati sad Božjega duha. Ko to delamo, smo zares »Božji sodelavci« – in morda bo Jehova ravno po nas pritegnil koga k resnici. (1. Kor. 3:6, 7, 9)

18. Na katere blagoslove lahko upamo, če smo do drugih uvidevni?

¹⁸ Kar najbolj se torej potrudimo, da bi bili do drugih uvidevni – v družini in občini ter na oznanjevanju. Tako bomo deležni številnih blagoslov že zdaj in tudi v prihodnosti. V Psalmu 41:1, 2 piše: »Srečen tisti, ki je pozoren do ubogega. V dnevu nesreče ga bo rešil Jehova. [. . .] Šteli ga bodo za srečnega na zemlji.«