1. Kako sestre podpirajo organizacijo in s katerimi težavami se spoprijemajo? (Glej sliko na naslovnici.)

ZARES smo zelo hvaležni, da je v naših občinah veliko marljivih sester! Sodelujejo na shodih in oznanjujejo. Nekatere pomagajo pri vzdrževanju kraljestvenih dvoran in se osebno zanimajo za sokristjane. Vendar se tudi spoprijemajo s težavami. Nekatere morajo skrbeti za ostarele starše. Druge doživljajo nasprotovanje družinskih članov. Spet druge pa so samohranilke, ki marljivo delajo, da bi poskrbele za svoje otroke.

2. Zakaj bi se morali potruditi, da podpiramo naše sestre?

² Zakaj bi morali podpirati naše sestre? Ker svet z ženskami ne ravna vedno tako spoštljivo, kot si to zaslužijo. Poleg tega nas Sveto pismo spodbuja, naj podpiramo sokristjanke. Apostol Pavel je na primer kristjane v Rimu spodbudil, naj sprejmejo Fojbo, in dodal: »Pomagajte [ji] pri vsem, pri čemer bi vas potrebovala.« (Rim. 16:1, 2) Pavel je bil kot farizej verjetno izpostavljen kulturi, ki je na ženske gledala kot na manjvredne. Vendar je sedaj kot kristjan posnemal Jezusa in je z ženskami ravnal spoštljivo in prijazno. (1. Kor. 11:1)

3. Kako je Jezus ravnal z ženskami in kako je gledal na ženske, ki so izpolnjevale Božjo voljo?

³ Jezus je z vsemi ženskami ravnal spoštljivo. (Jan. 4:27) Nanje ni gledal tako kot judovski verski voditelji v tistem času. Pravzaprav v nekem biblijskem priročniku piše: »Jezus s svojimi besedami žensk ni nikoli podcenjeval  ali poniževal.« Vendar je Jezus še večje spoštovanje čutil do žensk, ki so izpolnjevale voljo njegovega Očeta. Nanje je gledal kot na svoje sestre in jih omenil skupaj z moškimi, na katere je gledal kot na del svoje duhovne družine. (Mat. 12:50)

4. Kaj bomo pregledali v tem članku?

⁴ Jezus je bil svojim duhovnim sestram vedno pripravljen pomagati. Cenil jih je in jih branil. Preglejmo, kako lahko posnemamo Jezusa v tem, da se zanimamo za naše sestre.

5. Zakaj morda nekatere sestre težko najdejo dobro družbo, ki jo potrebujejo?

⁵ Vsi, bratje in sestre, potrebujemo dobro družbo. Vendar jo sestre včasih težko najdejo. Zakaj? Razmislimo o naslednjih izjavah. Sestra Jordan * pravi: »Ker sem samska, se mi pogosto zdi, da v občini nimam svojega mesta oziroma da ne sodim vanjo.« Kristen, pionirka, ki se je preselila, da bi več oznanjevala, pove: »Ko si nov v občini, se lahko počutiš osamljenega.« Tisti, ki živijo v versko razdeljenem domu, se morda počutijo ločene od svoje dobesedne družine in obenem odrezane od svoje duhovne družine. Tisti, ki so priklenjeni na dom, so morda osamljeni, enake občutke pa lahko imajo tudi tisti, ki skrbijo za bolnega družinskega člana. Annette pravi: »Ker sem v glavnem jaz skrbela za svojo mamo, nisem mogla sprejeti povabil na druženja.«

6. Kako je Jezus pomagal Marti in Mariji, kot je to zapisano v Luku 10:38–42?

⁶ Jezus si je vzel čas za svoje duhovne sestre in je bil njihov pravi prijatelj. Razmislimo o prijateljstvu, ki ga je imel z Marijo in Marto, ki sta bili očitno obe samski. (Beri Luka 10:38–42.) Zaradi njegovih besed in dejanj sta se ob njem počutili prijetno. Marija se je počutila dovolj sproščeno, da je sedela ob njegovih nogah kot njegova učenka. * Marta pa je brez zadržkov Jezusu povedala svoje občutke, ko je bila vznemirjena, ker ji Marija ni pomagala. V tem sproščenem okolju je Jezus lahko obema ženskama duhovno pomagal. Pokazal je, da ima njiju in njunega brata Lazarja rad, tako da jih je večkrat obiskal. (Jan. 12:1–3) Zato ni nič čudnega, da sta Marija in Marta vedeli, da lahko Jezusa prosita za pomoč, ko je Lazar hudo zbolel. (Jan. 11:3, 5)

7. Kako lahko spodbujamo naše sestre?

⁷ Za nekatere sestre so shodi ena od redkih priložnosti, da so s soverniki. Zato želimo te priložnosti izkoristiti, da jih prisrčno pozdravimo, se z njimi pogovarjamo in se zanje zanimamo. Prej omenjena Jordan pravi: »Veliko mi pomeni, ko drugi opazijo moje komentarje, me povabijo na oznanjevanje ali mi kako drugače pokažejo, da se zame zanimajo.« Sestram moramo pokazati, da so nam pomembne. Kia pove: »Če me ni na shodu, vem, da mi bo zagotovo kdo poslal sporočilo, da bi preveril, ali sem dobro. Tako vem, da se bratje in sestre zanimajo zame.«

8. Kako lahko posnemamo Jezusa?

 ⁸ Podobno kot Jezus si tudi mi lahko vzamemo čas za to, da se družimo s sestrami. Lahko jih povabimo na preprost obrok ali da se nam pridružijo pri sprostitvi. Ob teh priložnostih želimo poskrbeti, da so naši pogovori spodbudni. (Rim. 1:11, 12) Starešine bi morali imeti enako stališče kot Jezus. Jezus je vedel, da nekaterim ni lahko biti samski, vendar je tudi jasno povedal, da naša sreča ni odvisna od tega, ali se poročimo oziroma imamo otroke. (Luk. 11:27, 28) Trajna sreča izvira iz tega, da damo služenje Jehovu na prvo mesto v svojem življenju. (Mat. 19:12)

9. Kaj lahko starešine naredijo, da bi pomagali sestram?

⁹ Še posebej starešine morajo s kristjankami ravnati kot s svojimi duhovnimi sestrami in materami. (1. Tim. 5:1, 2) Dobro je, da si starešine pred shodi in po njih vzamejo čas za pogovor s sestrami. Kristen pove: »Neki starešina je opazil, da sem zelo zaposlena, zato je želel razumeti, kakšen je moj urnik. Njegovo iskreno skrb sem zelo cenila.« Ko si starešine redno vzamejo čas, da se pogovarjajo  s svojimi duhovnimi sestrami, dokažejo, da se zanje zanimajo. * Prej omenjena Annette poudari, kako ji koristi to, da se pogosto pogovarja s starešinami. Takole pove: »Bolje jih spoznam in oni bolje spoznajo mene. Ko se spoprijemam s kakšno težko preizkušnjo, mi jih je lažje prositi za pomoč.«

10. Kaj lahko našim sestram pomaga, da se dobro počutijo?

¹⁰ Vsi, moški in ženske, se dobro počutimo, ko drugi opazijo naše sposobnosti in nam povedo, da cenijo naše delo. Če pa se na naše sposobnosti in delo gleda kot na nekaj samoumevnega, postanemo potrti. Samska pionirka Abigail priznava, da se včasih počuti, kot da je drugi ne opazijo: »Name gledajo le kot na telesno sestro nekoga oziroma kot na hčerko nekoga. Včasih se mi zdi, kot da sem nevidna.« Čisto drugače pa se počuti sestra Pam. Čeprav je samska, je več let služila kot misijonarka. Kasneje se je morala vrniti domov, da bi skrbela za svoja starša. Sedaj ima že več kot 70 let in še vedno pionira. Takole pravi: »V največjo pomoč mi je bilo to, da so mi drugi povedali, da me cenijo.«

11. Kako je Jezus pokazal, da ceni ženske, ki so bile z njim v času njegovega služenja na zemlji?

¹¹ Jezus je cenil pomoč, ki jo je dobil od zvestih žensk, ki so mu »stregle iz svojega imetja«. (Luk. 8:1–3) Vendar jim ni dovolil le tega, da so mu stregle, ampak jih je tudi učil o globokih duhovnih resnicah. Povedal jim je na primer, da bo umrl in da bo obujen. (Luk. 24:5–8) Te ženske je pripravil na preizkušnje, ki so jih čakale, tako kot je pripravil svoje apostole. (Mar. 9:30–32; 10:32–34) Omembe vredno je tudi to, da so nekatere od teh žensk bile ob Jezusu, ko je ta umiral na mučilnem kolu, medtem ko so se apostoli razbežali, ko je bil Jezus aretiran. (Mat. 26:56; Mar. 15:40, 41)

12. Katero delo je Jezus zaupal ženskam?

¹² Jezus je ženskam zaupal pomembno delo. Zveste ženske so bile na primer prve priča njegovemu vstajenju. Tem ženskam je dal nalogo, da apostolom povedo, da je vstal od mrtvih. (Mat. 28:5, 9, 10; Luk. 24:9, 10) Prav tako so bile ženske verjetno prisotne ob binkoštih leta 33 n. št., ko je bil izlit sveti duh. Če je tako, so morda dobile čudežno sposobnost, da govorijo v tujih jezikih, in so drugim lahko pripovedovale »o Božjih veličastnih delih«. (Apd. 1:14; 2:2–4, 11)

13. Kaj vse delajo kristjanke danes in kako lahko pokažemo, da cenimo to, kar delajo?

¹³ Naše sestre si zaslužijo pohvalo za vse, kar delajo pri služenju Jehovu. Sem spadajo gradnja in vzdrževanje objektov, sodelovanje s tujejezičnimi skupinami in prostovoljno delo v Betelu. Sestre prav tako pomagajo ob naravnih nesrečah, sodelujejo pri prevajanju naših publikacij in služijo kot pionirke ali misijonarke. Podobno kot bratje lahko tudi sestre obiščejo Pionirsko šolo, Šolo za oznanjevalce Kraljestva in šolo Gilead. Poleg tega žene pomagajo svojim možem, da lahko ti opravljajo odgovorne naloge v občini in organizaciji. Ti odgovorni bratje ne bi mogli v takšni meri služiti kot »darovi v obliki ljudi«, če jih ne bi podpirale njihove žene. (Efež. 4:8) Ali bi lahko podpiral te sestre, ko opravljajo svoje delo?

14. Kaj delajo modri starešine glede na to, kar piše v Psalmu 68:11?

 ¹⁴ Modri starešine se zavedajo, da so sestre »velika vojska« marljivih delavcev in da so ponavadi na oznanjevanju zelo uspešne. (Beri Psalm 68:11.) Zato se starešine trudijo učiti iz izkušenj, ki jih imajo sestre. Prej omenjena Abigail zelo ceni, ko jo bratje vprašajo, kateri pristopi na oznanjevanju so po njenih izkušnjah učinkoviti. Takole pove: »To mi pomaga videti, da ima Jehova zame pomembno delo v svoji organizaciji.« Poleg tega se starešine zavedajo, da znajo zveste in zrele sestre zelo učinkovito pomagati mlajšim sestram pri spoprijemanju s težavami. (Titu 2:3–5) Naše sestre si zares zaslužijo, da jih cenimo!

15. Kdaj morda sestre potrebujejo nekoga, ki bi jih branil in jim pomagal?

¹⁵ Včasih sestre potrebujejo nekoga, ki bi jih branil, ko se znajdejo v določenih težavnih okoliščinah. (Iza. 1:17) Vdova ali razvezana sestra morda potrebuje, da jo nekdo zagovarja in ji pomaga opraviti določena opravila, za katera je prej poskrbel njen mož. Starejša sestra morda potrebuje pomoč pri pogovoru z zdravnikom. Pionirka, ki pomaga tudi pri kakšnem drugem teokratičnem projektu, pa mogoče potrebuje nekoga, da jo zagovarja, ko jo drugi kritizirajo, ker ne oznanjuje toliko kot drugi pionirji. Kako še lahko pomagamo našim sestram? Razmislimo spet o Jezusovem zgledu.

16. Kako je Jezus priskočil na pomoč Mariji, kot je to zapisano v Marku 14:3–9?

¹⁶ Jezus se ni obotavljal braniti svojih duhovnih sester, ko so jih drugi narobe razumeli. Branil je na primer Marijo, ko jo je Marta kritizirala. (Luk. 10:38–42) Marijo je zagovarjal tudi takrat, ko so jo drugi oštevali, ker se po njihovem mnenju ni pravilno odločila. (Beri Marko 14:3–9.) Jezus je razumel Marijine motive in jo pohvalil z besedami: »Dobro delo mi je storila. [...] Kar je mogla, je storila.« Napovedal je celo, da se bo o njenem prijaznem dejanju govorilo, »kjer koli po vsem svetu se bo oznanjala ta dobra novica«, in ravno to dela tudi ta članek. Kako izjemno je, da je Jezus vsesvetovno oznanjevanje povezal z nesebičnim dejanjem te ženske. Te besede so morale zelo pomiriti Marijo, ko so jo drugi narobe razumeli.

17. Povej primer, ko moramo morda braniti neko sestro.

¹⁷ Ali zagovarjaš svoje duhovne sestre, ko to potrebujejo? Razmisli na primer o naslednji okoliščini. Nekateri oznanjevalci opazijo, da sestra, ki živi v versko razdeljenem domu, na shod pogosto pride pozno in odide takoj, ko se shod konča. Prav tako opazijo, da le redko s seboj pripelje svoje otroke. Zato jo kritizirajo in se sprašujejo, zakaj ni bolj odločna s svojim možem, ki ni Priča. Toda v resnici ta sestra dela vse, kar lahko. Nima popolnega nadzora nad svojim urnikom in nima zadnje besede glede svojih otrok. Kaj lahko narediš, če slišiš, da drugi kritizirajo to sestro? Lahko jo pohvališ in omeniš vse, kar dobro dela. Tako boš morda ustavil negativno govorjenje.

18. Kako še lahko pomagamo našim sestram?

¹⁸ Sestram lahko to, kako zelo jih cenimo, pokažemo tudi tako, da jim praktično pomagamo. (1. Jan. 3:18) Annette, sestra, ki je skrbela za svojo bolno mamo, pravi: »Nekateri prijatelji so mi prišli pomagat,  da so me malo razbremenili, ali pa so mi prinesli hrano. Zato sem se počutila ljubljeno in del občine.« Tudi sestra Jordan je dobila pomoč. Neki brat ji je povedal nekaj praktičnih nasvetov glede vzdrževanja avta. Jordan pove takole: »Lepo je vedeti, da bratje in sestre skrbijo za mojo varnost.«

19. Kako še lahko starešine pomagajo sestram?

¹⁹ Starešine se trudijo biti pozorni tudi na to, kaj sestre potrebujejo. Vedo, da je Jehovu zelo pomembno, kako se s sestrami ravna. (Jak. 1:27) Zato posnemajo Jezusovo razumnost in ne postavljajo pravil, ampak skušajo biti prijazni in razumevajoči. (Mat. 15:22–28) Če starešine prevzamejo pobudo in pomagajo sestram, te čutijo, da Jehova in organizacija skrbita zanje. Nekoč se je na primer sestra Kia morala preseliti. Ko je za to izvedel njen nadzornik skupine, je takoj organiziral pomoč. Kia pove: »Zaradi tega sem bila pod veliko manjšim stresom. Starešine so mi s spodbudnimi besedami in praktično pomočjo jasno pokazali, da imam pomembno vlogo v občini in da v težkih okoliščinah nisem sama.«

20., 21. Kako lahko pokažemo, da cenimo vse naše sestre v občini?

²⁰ Ko se ozremo po današnjih občinah, lahko opazimo veliko marljivih kristjank, ki si zaslužijo našo podporo. Kot smo spoznali iz Jezusovega zgleda, jim lahko pomagamo tako, da si zanje vzamemo čas in jih bolje spoznamo. Pokažemo lahko, da cenimo vse, kar delajo pri služenju Bogu. Prav tako jih lahko branimo, ko je to treba.

²¹ Apostol Pavel je v sklepu svojega pisma Rimljanom omenil devet kristjank. (Rim. 16:1, 3, 6, 12, 13, 15) Te ženske so bile nedvomno spodbujene, ko so slišale njegove pozdrave in pohvale. Tudi mi podobno podpirajmo vse naše sestre v občini. Tako bomo pokazali, da jih cenimo kot del naše duhovne družine.