TEMA Z NASLOVNICE | ALI BOSTE SPREJELI BOŽJE NAJVEČJE DARILO?
Božje največje darilo – zakaj je tako dragoceno?
Zaradi česa vse vam je kako darilo res dragoceno? Verjetno k temu prispeva kateri od naslednjih štirih dejavnikov: 1. kdo vam je darilo dal, 2. zakaj ga je dal, 3. kakšno žrtev je to terjalo in 4. ali je darilo potešilo resnično potrebo. Premišljevanje o teh dejavnikih nam lahko pomaga, da bomo bolj hvaležni za odkupnino – Božje največje darilo.
KDO GA JE DAL?
Nekatera darila so dragocena, ker nam jih da kdo, ki ima avtoriteto, ali kdo, ki ga zelo cenimo. Druga darila, čeprav imajo majhno denarno vrednost, pa cenimo, ker nam jih podari drag družinski član ali zaupen prijatelj. Tako je bilo v primeru Russllovega darila Jordanu, ki smo ga omenili v prejšnjem članku. Kako pa to velja za odkupnino?
Kot prvo, v Svetem pismu piše, da je »Bog svojega edinorojenega Sina odposlal v svet, da bi po njem lahko dobili življenje«. (1. Janezovo 4:9) Zaradi tega dejstva je to darilo zares dragoceno. Nihče nima večje avtoritete kakor Bog. Glede njega je hebrejski psalmist napisal: »Edino ti, ki ti je ime Jehova, [si] Najvišji nad vso zemljo.« (Psalm 83:18) Darilo smo prejeli od najvišjega vira.
Kot drugo, Bog je »naš oče«. (Izaija 63:16) Kako je to možno? Dal nam je življenje. Poleg tega zvesto in vdano skrbi za nas, kakor predan oče skrbi za svoje otroke. Bog je denimo glede svojega ljudstva, ki ga je nagovoril z Efraim, vprašal: »Ali ni Éfraim moj dragi sin, moj ljubljeni otrok? [. . .] Zato moja notranjost drhti zaradi njega, zagotovo bom usmiljen z njim.« (Jeremija 31:20) Danes Bog enako čuti do svojih častilcev. Ni le naš vsemogočni stvarnik, ampak tudi naš zvestovdani oče in prijatelj. Ali ni zaradi tega kakršno koli njegovo darilo še posebej dragoceno?
ZAKAJ GA JE DAL?
Nekatera darila so dragocena, ker so bila podarjena iz pristne ljubezni, in ne iz dolžnosti. Zares nesebičen darovalec ne pričakuje, da bo za svojo dobroto poplačan.
Bog je za nas dal svojega Sina zato, ker nas ima rad. »Božja ljubezen se je na nas razodela s tem, da je Bog svojega edinorojenega Sina odposlal v svet,« piše v Svetem pismu. S kakšnim namenom pa? »Da bi po njem lahko dobili življenje.« (1. Janezovo 4:9) Ali je bil Bog to dolžan storiti? Sploh ne! »Odkupnina, ki jo je plačal Kristus Jezus,« je izraz Božje »nezaslužene dobrotljivosti«. (Rimljanom 3:24)
Zakaj je to Božje darilo izraz »nezaslužene dobrotljivosti«? Sveto pismo pojasnjuje: »Bog nam svojo ljubezen izkazuje s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rimljanom 5:8) Boga je njegova nesebična ljubezen navedla, da je ravnal v prid šibkih, nemočnih, grešnih ljudi. Te ljubezni si nismo zaslužili in tega, kar je storil za nas, mu ne moremo nikoli povrniti. To njegovo darilo je največji izraz ljubezni v zgodovini.
KAKŠNO ŽRTEV JE TO TERJALO?
Nekatera darila so dragocena, ker so od darovalca terjala veliko žrtev. Ko se je kdo pripravljen odpovedati nečemu, kar mu veliko pomeni, in nam to podari, nam je njegovo darilo zaradi tolikšne žrtve še posebej dragoceno.
Bog »je dal svojega edinorojenega Sina«. (Janez 3:16) Dal nam je svojo najdragocenejšo osebo. V dolgih vekih, ko je ustvarjal vesolje, mu je Jezus pomagal in mu bil še »posebej pri srcu«. (Pregovori 8:30) Jezus je Božji »ljubljeni Sin« in »podoba nevidnega Boga«. (Kološanom 1:13–15) Med dvema inteligentnima bitjema ni nikoli obstajala tesnejša vez.
Pa vendar Bog »celo lastnemu Sinu ni prizanesel«. (Rimljanom 8:32) Jehova nam je dal najboljše, kar je imel. Nobeno darilo ga ni toliko stalo.
POTEŠILO JE RESNIČNO POTREBO
Nekatera darila so dragocena, ker potešijo resnično, celo kakšno nujno potrebo. Če bi vam denimo nekdo prostovoljno plačal zdravljenje, ki si ga sami ne bi mogli privoščiti, in bi vam s tem rešil življenje, bi mu bili nedvomno zelo hvaležni! Ali ne bi bilo takšno darilo zares neprecenljivo?
»Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.« (1. Korinčanom 15:22) Kot Adamovi potomci vsi umiramo ter ne moremo ubežati bolezni in smrti niti se ne moremo sami spraviti z Bogom in se pred njim osvoboditi krivde. In kot neznatni ljudje ne moremo ne zase ne za druge poskrbeti, da bi »oživeli«. Sveto pismo poudarja: »Nihče ne more z ničimer odkupiti brata, ne more dati Bogu odkupnine zanj [. . .], ostala [bo] neizplačana vekomaj.« (Psalm 49:7, 8) Ker odkupnine nismo sposobni plačati, nujno potrebujemo pomoč. Če bi bili prepuščeni sami sebi, bi bili nemočni.
Jehova nam je iz svoje velike ljubezni prostovoljno plačal potrebno »zdravljenje«, ki rešuje življenje, da bi po Jezusu »vsi oživeli«. Kako odkupnina to omogoča? »Kri Jezusa, njegovega Sina, [nas] očiščuje vsega greha.« Vera v Jezusovo prelito kri nam odpira možnost, da so nam odpuščeni 1. Janezovo 1:7; 5:13) In kaj bo odkupnina naredila za naše drage umrle? »Ker je namreč smrt prišla po človeku, je po človeku [Jezusu] tudi vstajenje mrtvih.« (1. Korinčanom 15:21) *
grehi in da dobimo večno življenje. (Jezusova žrtev je darilo, ki je prišlo od najvišjega vira in je rezultat največje ljubezni. Še nikoli ni nihče žrtvoval za nas več, kot je Bog Jehova. In nobeno darilo ne poteši večje potrebe kot ta ena žrtev, ki nas osvobaja greha in smrti. Tako je, nobeno darilo se neprecenljivi vrednosti odkupnine ne more niti približati.
^ odst. 19 Več informacij glede Božjega namena, da bodo mrtvi obujeni, najdete v 7. poglavju knjige Kaj Sveto pismo v resnici uči?, ki so jo izdale Jehovove priče in je na voljo na www.dan124.com/sl.