Utrinki iz Obljubljene dežele

Beeršeba — kjer se živi od vodnjaka

»OD DANA do Beeršebe.« Ta besedna zveza je bralcem Biblije dobro poznana. Opisuje ves Izrael, od Dana ob severni meji do Beeršebe na jugu. Salomonova mirna vlada je takole opisana: »In Juda in Izrael je prebival brez skrbi, vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, od Dana do Bersebe vse dni Salomonove.« (1. kraljev 4:25; Sodniki 20:1)

Dan in Beeršeba pa se nista razlikovala zgolj po zemljepisni oddaljenosti. V Danu je bilo na primer dovolj dežja; voda je vrela na dan v enem glavnih izvirov Jordana, kakor lahko vidite na desni fotografiji. V Beeršebi je bilo čisto drugače, saj je mesto stalo sredi suhega sveta med morskim obrežjem in južnim koncem Mrtvega morja.

Okrog Beeršebe je bila letna količina padavin samo 15 do 20 centimetrov. S tem v mislih poglejte zgornjo fotografijo tela oziroma nasipa Beeršebe. * Zelena barva priča, da je bila fotografija posneta po zimskem dežju, ko polja okrog Beeršebe za kratek čas ozelenijo. Na bližnjih poljanah je včasih dobro uspevalo žito in tako je še danes.

Ker je področje suho, v biblijskih omembah Beeršebe izstopajo vodnjaki in pravica do uporabe vode iz njih. Mesto je stalo blizu karavanskih poti, ki so na jugu vodile prek puščave. Ni težko sklepati, da so potniki, ki so se tukaj ustavljali, zase in za svoje živali potrebovali vodo. Ta pa ni vrela iz tal kakor v Danu, temveč jo je bilo moč dobiti le iz vodnjakov. In hebrejska beseda beer res pomeni jamo ali luknjo, ki je skopana, da bi našli podzemeljsko zalogo vode. Beeršeba pomeni »vodnjak prisege« ali »vodnjak sedmih«.

Abraham je z družino dolgo živel v Beeršebi in okolici, tako da je dobro vedel, kako potrebni so tam vodnjaki. Ko je Sarina dekla Agara zbežala v pustinjo, je morda nameravala dobiti vodo iz vodnjakov ali od beduinov, ki so uporabljali te vodnjake — na sliki na vrhu naslednje strani lahko vidimo beduinko, ki zajema vodo iz vodnjaka na Sinajskem polotoku. Ko je moral Abraham pozneje  odsloviti Agaro in njenega predrznega sina, jima je ljubeznivo priskrbel nekaj vode. Kaj pa se je zgodilo, ko jima je voda pošla? »Tedaj odpre Bog oči njene, da vidi studenec; in gre in napolni meh svoj z vodo in da dečku piti.« (1. Mojzesova 21:19)

Od kod je Abraham zajel vodo, da je napolnil Agarin meh? Morda iz vodnjaka, ki ga je sam izkopal in ob njem zasadil tamarisko (1. Mojzesova 21:25-33). Vredno je omeniti, da znanstveniki zdaj priznavajo ustreznost Abrahamove izbire drevesa, saj ima tamariska drobcene liste, ki izgubljajo zelo malo vlage, in lahko zato uspeva tudi v tako sušni pokrajini (na spodnji fotografiji).

Abrahamovo kopanje vodnjaka je omenjeno tudi v zvezi s prepirom med njim in filistejskim kraljem. Vodnjak je bil dragocena stvar, saj je bilo v tistih krajih zelo malo vode in je bilo treba za vodnjak globoko kopati. Če je kdo zajel vodo iz vodnjaka brez dovoljenja, so to imeli za kršenje lastninske pravice (primerjaj 4. Mojzesovo 20:17, 19).

Če boste obiskali tel Beeršebo, se boste morda zazrli v globok vodnjak na južnem pobočju. Nihče ne ve, kdaj je bil vsekan v živo skalo in v zgornjem delu (na spodnji fotografiji) utrjen s kamni. Arheologi so ga do zdaj očistili 30 metrov globoko, pa še niso prišli do dna. Eden od njih je dejal: »Nagibamo se k sklepu, da je to . . . ,vodnjak prisege‘, kjer sta Abraham in Abimelek sklenila zavezo.« (Biblical Archaeology Review)

Očitno se je v poznejših biblijskih časih Beeršeba povečala in postala obzidano mesto z velikimi mestnimi vrati. Preživetje in uspeh pa ji je omogočala voda iz globokega vodnjaka.

[Podčrtne opombe]

[Navedba vira slike na strani 24]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Navedba vira slike na strani 25]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.