Vprašanja bralcev

Trije evangeliji pripovedujejo o pritoževanju nad Jezusovim maziljenjem z dragocenim oljem. Ali se je pritoževalo več apostolov ali predvsem Juda?

Opis tega dogodka najdemo v Matevževem, Markovem in Janezovem evangeliju. Zdi se, da se je Juda najbolj pritoževal, pritrjevalo pa mu je vsaj še nekaj drugih apostolov. Doživljaj kaže, zakaj smo lahko hvaležni, da imamo štiri evangelijska poročila. Vsak pisec je naredil točen zapis, niso pa vsi napisali istih podrobnosti. S primerjavo vzporednih poročil si pridobimo popolnejši, natančnejši pogled na mnoge dogodke.

Poročilo v Matevževem evangeliju 26:6–13 nam odkrije kraj dogajanja – hiša Simona gobavca, v Betaniji – ne omenja pa imena ženske, ki je zlila dišavno olje na Jezusovo glavo. Matevž piše: »Ko pa učenci njegovi to vidijo, se razhudé,« in se pritožujejo, češ da bi se lahko olje prodalo in denar dalo revnim. (Poudarili mi.)

Večina teh podatkov je napisana tudi v Markovem poročilu. Vendar Marko dodaja, da je ženska razbila posodo. V njej je bilo dišavno olje iz »pristne narde«, ki so jo morda uvozili iz Indije. Glede pritožb Marko poroča, da so »nekateri [. . .] bili nejevoljni« in »jezili so se nanjo«. (Marko 14:3–9, SSP, poudarili mi.) Ti dve poročili tako kažeta, da je pri pritoževanju sodelovalo več apostolov. Kako pa se je pritoževanje začelo?

Prikladne podrobnosti je dodal Janez, ki je bil priča dogajanja. Žensko imenuje: Marija, sestra Marte in Lazarja. Pristavil je še naslednjo podrobnost, ki jo lahko jemljemo bolj kot dopolnilo kakor nasprotje: »In pomazili noge Jezusove in mu jih otre z lasmi svojimi.« Če poročila sestavimo, lahko vidimo, da je Marija olje – za katerega Janez potrjuje, da je bilo iz »pristne narde« (SSP) – zlila na Jezusovo glavo in noge. Janez si je bil z Jezusom zelo blizek in ga je hitro vznejevolilo vsako omalovaževanje Jezusa. Takole beremo: »Juda Simonov Iškariot, eden učencev njegovih, ki ga je imel izdati, reče: Zakaj se ni prodalo to mazilo za tristo denarjev in dalo ubogim?« (Janez 12:2–8, poudarili mi.)

Juda je vsekakor bil »eden učencev njegovih«, vendar lahko kar čutite Janezovo ogorčenost nad tem, da je nekdo na tem položaju nameraval izdati Jezusa. Prevajalec dr. C. Howard Matheny razlaga, da grška zveza za »ki ga je imel izdati«, zapisana v Janezovem evangeliju 12:4, izraža linearno oziroma trajajočo dejavnost. »To kaže, da Judovo izdajstvo Jezusa ni bilo trenutno dejanje, storjeno brez premisleka, temveč je o njem razmišljal in ga načrtoval mnogo dni,« piše Matheny. Janez je še razkril, da se je Juda pritoževal, »ne ker ga je bila skrb za uboge, ampak ker je bil tat in je imel mošnjo in nosil, kar so metali vanjo«.

Tako se zdi logično, da je pritoževanje sprožil tat Juda, saj bi imel več za krasti, če bi dragoceno olje prodali in sredstva dali v mošnjo, ki jo je nosil. Ko se je začel pritoževati, so mrmrali tudi nekateri drugi apostoli, strinjajoč se z navidez tehtno postavko. Vendar glavni pobudnik pritoževanja je bil Juda.