Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Vse postaja novo, kot je bilo napovedano

Vse postaja novo, kot je bilo napovedano

Vse postaja novo, kot je bilo napovedano

»Rekel je sedeči na prestolu: Glej, novo delam vse. In mi veli: [. . .] te besede so resnične in zveste.« (RAZODETJE 21:5)

1., 2. Zakaj se veliko ljudi upravičeno obotavlja razmišljati o tem, kaj bo prinesla prihodnost?

ALI ste že kdaj dejali oziroma razmišljali: ‚Kdo ve, kaj bo jutri?‘ Ni težko razumeti, zakaj se ljudje obotavljajo ugibati o tem, kaj bo prinesla prihodnost, ali pa zaupati tistim, ki morda vihravo trdijo, da lahko napovejo, kaj je pred nami. Ljudje preprosto niso sposobni točno napovedati, kaj se bo zgodilo čez nekaj mesecev ali let.

2 Revija Forbes ASAP je eno svojih izdaj posvetila temi o času. V njej je voditelj televizijskih dokumentarnih oddaj, Robert Cringely, napisal: »Čas nas navsezadnje vse ponižuje, toda nihče zaradi časa ne trpi bolj od napovedovalcev. Ugibanje prihodnosti je igra, ki jo skoraj vedno izgubimo. [. . .] Kljub temu pa tako imenovani strokovnjaki še vedno napovedujejo.«

3., 4. a) Kako so nekateri optimistični glede novega tisočletja? b) Kaj stvarnega glede prihodnosti pričakujejo drugi?

3 Morda ste opazili, da je s tolikšnim posvečanjem pozornosti novemu tisočletju videti, da čedalje več ljudi razmišlja o prihodnosti. Na začetku lanskega leta je v reviji Maclean‘s pisalo: »Leto 2000 bo morda za večino Kanadčanov le še eno koledarsko leto, vendar lahko se zgodi, da bo hkrati nastopil zares nov začetek.« Profesor Chris Dewdney z univerze York je navedel naslednji razlog za optimizem: »S tem tisočletjem si bomo lahko umili roke od zares groznega stoletja.«

4 Ali to zveni le kot pobožna želja? V Kanadi samo 22 odstotkov ljudi, ki so se odzvali na neko anketo, »verjame, da bo z letom 2000 za svet nastopil nov začetek«. Skoraj polovica pa jih že v prvih 50 letih »pričakuje nov svetovni spor«, svetovno vojno. Večina jih je očitno mnenja, da novo tisočletje ne more odpraviti naših problemov in narediti vse novo. Sir Michael Atiyah, nekdanji predsednik britanskega Kraljevega združenja, je napisal: »Vse te nagle spremembe [. . .] pomenijo, da bodo z enaindvajsetim stoletjem nastopili odločilni izzivi za vso našo civilizacijo. Že sedaj nas pestijo problemi zaradi rasti prebivalstva, krčenja naravnih virov, onesnaženosti okolja in vse večje revščine, in kar takoj bo glede tega treba nekaj ukreniti.«

5. Kje lahko najdemo zanesljive informacije glede tega, kaj nas čaka?

5 Morda razmišljate: ‚Mar naj ne bi prihodnost kar odmislili, saj človek tako ali tako ne more napovedati, kaj bo ta prinesla?‘ Odgovor je ne! Resda ljudje ne morejo natanko napovedati, kaj nas čaka, toda ne bi smeli skleniti, da tega ne more nihče. No, kdo pa lahko in zakaj naj bi bili glede prihodnosti optimistični? Zadovoljive odgovore lahko dobite iz štirih določnih napovedi. Zapisane so v najbolj razširjeni in brani, a obenem tudi zelo napačno razumljeni in prezirani knjigi – Bibliji. Neglede na to, kaj menite o Bibliji in kako dobro jo poznate, dolgujete sami sebi, da preučite te štiri temeljne odlomke. Ti dejansko napovedujejo zelo svetlo prihodnost. Povrhu pa te štiri ključne prerokbe tudi orisujejo, kakšna je lahko vaša prihodnost in prihodnost vaših ljubljenih.

6., 7. Kdaj je Izaija prerokoval in kako so se njegove napovedi presenetljivo izpolnile?

6 Prvo najdemo v 65. poglavju Izaijeve knjige. Predno pa jo preberemo, si v mislih jasno naslikajmo okoliščine: kdaj je bila napisana in kakšne razmere obravnava. Božji prerok Izaija, pisec teh besed, je živel dobro stoletje pred koncem Judovega kraljestva. Konec je prišel, ko je Jehova odtegnil zaščito nezvestim Judom in dovolil, da so Babilonci opustošili Jeruzalem, ljudstvo pa odpeljali v pregnanstvo. Do tega je prišlo več kot sto let za tem, ko je Izaija to napovedal. (2. letopisov 36:15–21)

7 Glede zgodovinskega ozadja izpolnitve se spomnimo, da je Izaija po Božjem vodstvu napovedal ime še nerojenega Perzijca, Cira, ki je končno strmoglavil Babilon. (Izaija 45:1) Cir je pripravil vse potrebno za vrnitev Judov v njihovo domovino leta 537 pr. n. š. Izaija je začuda to vrnitev napovedal, o čemer beremo v 65. poglavju. Osredinil se je na razmere, ki jih bodo Izraelci lahko uživali po vrnitvi v domovino.

8. Kakšno srečno prihodnost je napovedal Izaija in katera besedna zveza nas še posebej zanima?

8 V Izaiju 65:17–19 beremo: »Glej, jaz ustvarjam nova nebesa in zemljo novo, in o prejšnjem ne bode spomina in ne pride več na misel. Ali veselite in radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam. Zakaj, glejte, jaz preustvarjam Jeruzalem v radost in ljudstvo njegovo v veselje. In radoval se bom nad Jeruzalemom in veselil se ljudstva svojega, in ne bo se več čul v njem joka glas, ne vpitja glas.« Izaija je nedvomno opisal razmere, ki so bile veliko boljše od tistih, v katerih so Judje živeli v Babilonu. Napovedal je veselje in radost. Oglejmo si sedaj besedno zvezo ‚nova nebesa in nova zemlja‘, ki se v Bibliji pojavlja štirikrat in prvič na tem mestu. Vsi štirje odlomki se lahko neposredno nanašajo tudi na našo prihodnost, pravzaprav jo celo napovedujejo.

9. Kako so se besede iz Izaija 65:17–19 izpolnile na staroveških Judih?

9 Besede iz Izaija 65:17–19 so se prvič izpolnile na staroveških Judih, ki so se vrnili v svojo domovino in v njej obnovili pravo čaščenje, prav kakor je to točno napovedal Izaija. (Ezra 1:1–4; 3:1–4 ) Gotovo vam je jasno, da so se vrnili v domovino na tem planetu, ne pa kje drugje v vesolju. Če to razumemo, bomo laže uvideli, kaj je Izaija mislil z novimi nebesi in novo zemljo. Ni nam treba, tako kot nekaterim, ugibati glede nedoločnih prerokb Nostradamusa ali drugih človeških napovedovalcev. Biblija sama nam jasno pove, kaj je Izaija s tem mislil.

10. Kaj naj bi razumeli z novo »zemljo«, ki jo je napovedal Izaija?

10 Beseda »zemlja« se v Bibliji ne nanaša vedno dobesedno na naš planet. V Psalmu 96:1, SSP, beremo denimo takole: »Pojte GOSPODU, vsa zemlja!« Mi vemo, da naš planet – kopno in širni oceani – ne more peti. Pojejo ljudje. Da, Psalm 96:1 se nanaša na ljudi na zemlji. * Toda Izaija 65:17 omenja tudi »nova nebesa«. Če ‚zemlja‘ predstavlja novo družbo ljudi v judovski domovini, kaj so potem »nova nebesa«?

11. Na kaj je merila besedna zveza ‚nova nebesa‘?

11 V M’Clintockovi in Strongovi Cyclopædii of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature piše: »V vseh prizorih preroških videnj predstavljajo nebesa [. . .] celoten zbor vladajočih oblasti [. . .], ki so nad podložniki in jim vladajo, ravno tako kakor so dobesedna nebesa nad zemljo in ji vladajo.« O celotni zvezi ‚nebesa in zemlja‘ Cyclopædia pojasnjuje, da ‚v preroškem jeziku predstavlja politično stanje ljudi različnih družbenih položajev. Nebesa predstavljajo suvereno oblast, zemlja pa podložnike, ljudi, ki jim višji vladajo.‘

12. Kako so staroveški Judje izkusili ‚nova nebesa in novo zemljo‘?

12 Ko so se Judje vrnili v domovino, so dobili to, čemur bi lahko rekli nova stvarnost. Imeli so novo vladno telo. Sestavljala sta ga guverner Zerubabel, ki je bil potomec kralja Davida, in veliki duhovnik Jozue. (Hagaj 1:1, 12; 2:21; Zaharija 6:11) Ta dva sta oblikovala »nova nebesa«. Nad čim pa so ta bila? »Nova nebesa« so bila nad ‚novo zemljo‘, očiščeno družbo ljudi, ki so se vrnili v svojo deželo, da bi obnovili Jeruzalem in njegov tempelj za čaščenje Jehova. Torej so se v izpolnitvi, ki je zajemala takratne Jude, nova nebesa in nova zemlja pojavila v tem pomenu.

13., 14. a) O katerem drugem primeru besedne zveze ‚nova nebesa in nova zemlja‘ bi morali razmisliti? b) Zakaj nas Petrova prerokba še posebej zanima v sedanjem času?

13 Toda pazimo, da ne bomo zgrešili bistva. Namen ni, da se vadimo v razlaganju Biblije niti da samo preletimo staro zgodovino. To lahko vidimo, če se lotimo naslednjega mesta v Bibliji, kjer se pojavlja besedna zveza ‚nova nebesa in nova zemlja‘. V 3. poglavju Drugega Petrovega lista boste našli to mesto in videli, da se nanaša na našo prihodnost.

14 Apostol Peter je svoje pismo napisal več kot 500 let po tistem, ko so se Judje vrnili v svojo domovino. Kot Jezusov apostol je pisal sledilcem Kristusa, »Gospoda«, ki ga omenja v Drugem Petrovem listu 3:2. V 4. vrstici po prevodu New World Translation Peter spregovori o Jezusovi ‚obljubljeni navzočnosti‘, kar naredi to prerokbo zelo prikladno za naše dni. Obilo dokazov kaže, da je Jezus po prvi svetovni vojni navzoč v tem smislu, da ima kot Vladar oblast v Božjem nebeškem Kraljestvu. (Razodetje 6:1–8; 11:15, 18) To pa dobi poseben pomen, če upoštevamo še nekaj, kar je Peter napovedal v tem poglavju.

15. Kako se izpolnjuje Petrova prerokba o ‚novih nebesih‘?

15 V Drugem Petrovem listu 3:13 beremo: »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.« Morda že veste, da je Jezus glavni Vladar v ‚novih nebesih‘. (Lukež 1:32, 33) Vendar drugi biblijski stavki nakazujejo, da ne vlada sam. Jezus je obljubil, da bodo apostoli in še drugi njim podobni imeli mesto v nebesih. V Listu Hebrejcem je apostol Pavel takšne opisal kot ‚poklica nebeškega deležne‘. (Poudarili mi.) Jezus pa je rekel, da bodo pripadniki te skupine skupaj z njim sedeli na prestolih v nebesih. (Hebrejcem 3:1; Matevž 19:28; Lukež 22:28–30; Janez 14:2, 3) Bistveno je, da z Jezusom, kot del novih nebes, vladajo še drugi. Kaj je potem Peter mislil z izrazom ‚nova zemlja‘?

16. Katera ‚nova zemlja‘ že obstaja?

16 Tako kakor pri staroveški izpolnitvi, vrnitvi Judov v domovino, tudi pri sedanji izpolnitvi Drugega Petrovega lista 3:13 nastopajo ljudje, ki se podrejajo vladarstvu novih nebes. Najdete lahko milijone ljudi, ki se danes z veseljem podrejajo temu vladarstvu. Okoriščajo se njegovega izobraževalnega programa in si prizadevajo upoštevati zakone, ki so zapisani v Bibliji. (Izaija 54:13) Ti sestavljajo temelj »nove zemlje«, in sicer v tem smislu, da so svetovna družba vseh narodnosti, jezikov in ras ter delajo skupaj, podrejeni vladajočemu kralju Jezusu Kristusu. Pomenljivo je, da ste tudi vi lahko del tega temelja! (Miha 4:1–4)

17., 18. Zakaj imamo zaradi besed v Drugem Petrovem listu 3:13 razlog, da zremo v prihodnost?

17 Toda ne mislite, da je to že vse, da podrobnejši uvid v prihodnost pač ni mogoč. Pravzaprav boste s tem, ko boste preiskali sobesedilo v 3. poglavju Drugega Petrovega lista, našli dejavnike, ki kažejo, da je pred nami velika sprememba. V 5. in 6. vrstici Peter piše o potopu v Noetovih dneh, povodnji, s katero se je končal tedanji hudobni svet. V 7. vrstici nato omenja, da so »sedanja nebesa [. . .] in zemlja«, vladarstva in množice ljudi, shranjena za »dan sodbe in pogube brezbožnih ljudi«. (Poudarili mi.) To potrjuje, da se besedna zveza »sedanja nebesa [. . .] in zemlja« ne nanaša na snovno vesolje, temveč na ljudi in njihova vladarstva.

18 Peter nato pojasnjuje, da bo s prihajajočim Jehovovim dnem nastopilo veliko čiščenje, ki bo pripravilo pot novim nebesom in novi zemlji, omenjenima v 13. vrstici. Bodimo pozorni na zadnji del te vrstice: »V katerih prebiva pravičnost.« Mar nam to ne daje slutiti, da se mora zgoditi še nekaj velikih sprememb na boljše? Mar nam to ne daje obetov na resnično nove stvari, na čas, v katerem bo ljudem živeti v večje veselje, kot jim je danes? Če si to lahko naslikate pred očmi, potem imate uvid v to, kar napoveduje Biblija. Takšen uvid pa ima le sorazmerno malo ljudi.

19. Kakšno je prizorišče dogajanja, v katerem knjiga Razodetje meri na ‚nova nebesa in novo zemljo‘, ki še morata priti?

19 Pa poglejmo še malo naprej. Doslej smo pregledali dva odlomka, kjer se pojavlja besedna zveza ‚nova nebesa in nova zemlja‘, in sicer v 65. poglavju Izaija, ter nato še v 3. poglavju Drugega Petrovega lista. Zdaj pa odprimo Biblijo pri 21. poglavju Razodetja, kjer se ta besedna zveza pojavi še enkrat. Zopet bomo zapisano laže razumeli, če si najprej ogledamo prizorišče dogajanja. Dve poglavji prej, torej v 19. poglavju, beremo opis vojne v slikovitih simbolih, vendar ne vojne med sovražnimi narodi. Na eni strani je »Beseda Božja«. Gotovo ste ugotovili, da je to naziv za Jezusa Kristusa. (Janez 1:1, 14) Je v nebesih in to videnje ga slika skupaj z njegovimi nebeškimi vojskami. In proti komu se bojujejo? Poglavje omenja ‚kralje‘, ‚vojaške poveljnike‘ in ljudi različnih družbenih položajev, ‚male in velike‘. Ta boj zajema prihajajoči Jehovov dan, uničenje hudobije. (2. Tesaloničanom 1:6–10) Naslednje, 20. poglavje Razodetja, pa se začne z opisom odstranitve ‚stare kače, ki je hudič in satan‘. To nas pripravi na pregledovanje 21. poglavja Razodetja.

20. Na katero pomembno spremembo, ki je pred nami, kaže Razodetje 21:1?

20 Apostol Janez to poglavje začne z naslednjimi razburljivimi besedami: »Videl sem novo nebo in zemljo novo; kajti prvo nebo in prva zemlja sta bila prešla, in morja ni več.« Glede na to, kar smo videli v 65. poglavju Izaija in 3. poglavju Drugega Petrovega lista, smo lahko prepričani, da pri tem ne gre za nadomestitev dobesednih nebes in našega planeta s svojim vodovjem. Kot smo spoznali iz predhodnih poglavij, bodo odstranjeni hudobni ljudje in njihovi vladarji, tudi nevidni vladar Satan. Da, to je obljuba glede nove stvarnosti za ljudi na zemlji.

21., 22. Katere blagoslove nam zagotavlja Janez in kaj pomeni to, da bo Bog obrisal solze?

21 Trdno prepričani o tem poglejmo to čudovito prerokbo. Na koncu tretje vrstice govori o času, ko bo s človeštvom Bog ter bo svojo dobrodejno pozornost usmeril k ljudem, ki izpolnjujejo njegovo voljo. (Ezekiel 43:7) Janez v 4. in 5. vrstici nadaljuje: »[Jehova] obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo. In rekel je sedeči na prestolu: Glej, novo delam vse. In mi veli: Piši, ker te besede so resnične in zveste.« Kako spodbudna prerokba!

22 Postojmo zdaj malo in se predajmo temu, kar Biblija napoveduje. ‚Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.‘ To se gotovo ne nanaša na navadne solze, ki vlažijo naše občutljive oči, in prav tako tudi ne na solze radosti. Ne, Bog bo obrisal tiste solze, ki jih povzročajo trpljenje, žalost, razočaranje, prizadetost in muke. Kako pa smo lahko o tem tako prepričani? No, ta izredna Božja obljuba brisanje solz povezuje s tem, da ‚ne bo več smrti, žalovanja, vpitja in bolečine‘. (Janez 11:35)

23. Konec kakšnih razmer zagotavlja Janezova prerokba?

23 Mar to ne dokazuje, da bodo rak, kap, srčni infarkt in celo smrt odpravljeni? Kdo med nami še ni izgubil koga od dragih zaradi bolezni ali pa naravne oziroma kakšne druge nesreče? Bog nam tukaj obljublja, da ne bo več smrti, kar kaže na to, da se otroci, ki se bodo morda takrat rodili, ne bodo rodili zato, da bi odrastli, se nato postarali in končali v smrti. Ta prerokba tudi pomeni, da ne bo več Alzheimerjeve bolezni, osteoporoze, tumorja maternice, glavkoma, pa sive mrene, ki so na stara leta tako pogoste bolezni.

24. Kako se bodo ‚nova nebesa in nova zemlja‘ izkazala za blagoslov in kaj bomo še pretehtali?

24 Če smrti, starosti in bolezni ne bo več, se potem gotovo strinjate, da tudi žalovanja in vpitja ne bo več toliko. Kako pa bo z ubijajočo revščino, zlorabljanjem otrok in zatiralnim zapostavljanjem zaradi človekove preteklosti ali barve kože? Če bi se vse te danes tako razširjene stvari nadaljevale, potem gotovo ne bi bili rešeni žalovanja in vpitja. Torej življenja pod ‚novimi nebesi in novo zemljo‘ ne bodo kazili vsi ti današnji vzroki za žalost. Kakšna sprememba! Do sedaj smo pregledali le tri od štirih mest v Bibliji, kjer se pojavlja besedna zveza ‚nova nebesa in nova zemlja‘. Je pa še eno takšno mesto, ki se sklada s tem, kar smo pregledali dosedaj, in ki poudarja, zakaj imamo razlog za veselje glede tega, kdaj in kako bo Bog izpolnil svojo obljubo ter ‚naredil vse novo‘. Naslednji članek razpravlja o tej prerokbi in kaj ta lahko pomeni za našo srečo.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 10 The New English Bible prevaja Psalm 96:1 takole: »Pojte GOSPODU, vsi ljudje na zemlji.« V The Contemporary English Version pa beremo: »Vsak na tej zemlji poj hvalnice GOSPODU.« To se sklada z razumevanjem, da je Izaija z ‚novo zemljo‘ meril na Božje ljudstvo v njihovi deželi.

Česa se spomnite?

• Katera so tri mesta v Bibliji, kjer so napovedana ‚nova nebesa in nova zemlja‘?

• Kako se je prerokba o ‚novih nebesih in novi zemlji‘ izpolnila na staroveških Judih?

• Katere izpolnitve glede ‚novih nebes in nove zemlje‘, ki jih je omenil Peter, razumemo?

• Kako nam 21. poglavje Razodetja usmeri pozornost na svetlo prihodnost?

[Vprašanja]

[Slika na strani 10]

Cir je, prav kakor je Jehova napovedal, pripravil vse potrebno za vrnitev Judov v njihovo domovino leta 537 pr. n. š.