Vstajenjsko upanje ima moč
Vstajenjsko upanje ima moč
»Vse [sem] izgubil [. . .], da spoznam njega [Jezusa Kristusa] in moč vstajenja njegovega.« (FILIPLJANOM 3:8–10)
1., 2. a) Kako je pred leti neki duhovnik opisal vstajenje? b) Kako bo potekalo vstajenje?
V ZGODNJIH 90-ih letih 19. stoletja so časopisi poročali o nenavadni pridigi nekega duhovnika v Brooklynu v New Yorku (ZDA). Dejal je, da bodo ob vstajenju ponovno zbrane ter oživljene vse kosti in meso, ki so kdaj sestavljale človeško telo, bodisi da je bilo to pokončano z ognjem ali v nesreči, bodisi da ga je pojedla kaka zver ali pa je segnilo. Pridigar je menil, da bo na določeni dan, ki bo trajal 24 ur, ozračje otemnelo od dlani, rok, nog, prstov, kosti, kit in kože milijard mrtvih ljudi. Ti telesni deli naj bi iskali druge dele istega telesa. Duše pa naj bi potem prišle iz nebes in iz pekla ter se nastanile v teh obujenih telesih.
2 Vstajenje s preureditvijo prvotnih atomov ni logično, in ljudje nimajo nesmrtne duše. (Propovednik 9:5, 10; Ezekiel 18:4) Jehovu, Bogu vstajenja, ni treba ponovno zbrati skupaj atomov materije, ki je prvotno sestavljala človeško telo. Za tiste, ki bodo vstali, lahko oblikuje novo telo. Jehova je svojemu Sinu, Jezusu Kristusu, dal moč obujati mrtve z možnostjo, da bi ti živeli večno. (Janez 5:26) Zato je Jezus dejal: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre.« (Janez 11:25, 26) To je res obljuba, ki nam ogreje srce! Okrepi nas, da zdržimo v preizkušnjah in da se kot zvesti Priče za Jehova celo soočimo s smrtjo.
3. Zakaj je moral Pavel zagovarjati vstajenje?
3 Vstajenje se ne sklada z zamislijo, da imajo ljudje nesmrtno dušo – z mišljenjem grškega filozofa Platona. Kaj se je torej zgodilo, ko je apostol Pavel pričeval pomembnim Grkom na Areopagu v Atenah, govoril o Jezusu ter dejal, da ga je Bog obudil? Poročilo pravi: »Ko so pa slišali o vstajenju mrtvih, so se nekateri posmehovali.« (Dejanja 17:29–34) Mnogi, ki so videli obujenega Jezusa Kristusa, so še vedno živeli, in so navkljub zasmehovanju pričali, da je vstal od mrtvih. Toda lažni učitelji, ki so bili povezani s korintsko občino, so zanikali vstajenje. Pavel je zato v 15. poglavju Prvega lista Korinčanom močno zagovarjal ta krščanski nauk. S skrbnim preučevanjem njegovih dokazov se bo brez dvoma izkazalo, kako zanesljivo in močno je vstajenjsko upanje.
Tehten dokaz Jezusovega vstajenja
4. Katere očividce je Pavel navedel v dokaz Jezusovega vstajenja?
4 Pozorno poglejte, kako je Pavel začel svoj zagovor. (1. Korinčanom 15:1–11) Korinčani se bodo oklepali dobre novice o rešitvi, če le niso zaman verovali. Kristus je umrl za naše grehe, bil pokopan ter nato obujen. Pravzaprav se je obujeni Jezus prikazal Kefu (Petru), »potem dvanajsterim«. (Janez 20:19–23) Videlo ga je kakih 500 ljudi, morda takrat, ko je zapovedal: ‚Pojdite, pridobivajte učence.‘ (Matevž 28:19, 20) Videl ga je Jakob kakor tudi vsi zvesti apostoli. (Dejanja 1:6–11) Blizu Damaska se je Jezus prikazal še Savlu »kakor kakemu negodno rojenemu« – kakor da bi ta že bil obujen v duhovno življenje. (Dejanja 9:1–9) Korinčani so zaradi Pavlovega oznanjevanja postali verni in so sprejeli dobro novico.
5. Kako je Pavel dokazoval, kot je to zapisano v Prvem listu Korinčanom 15:12–19?
5 Bodite pozorni na Pavlov način dokazovanja. (1. Korinčanom 15:12–19) Kako lahko kdo reče, da ni vstajenja, ko pa očividci oznanjajo, da je bil Kristus obujen? Če Jezus ni vstal od mrtvih, potem sta naša oznanjevanje in vera prazna, in smo lažnivci, ki pričamo zoper Boga, s tem ko govorimo, da je obudil Kristusa. Če mrtvi ne vstajajo, ‚smo še vedno v svojih grehih‘, in tisti, ki so umrli v Kristusu, so izgubljeni. Še več, »če upamo v Kristusa samo v tem življenju, smo vredni pomilovanja najbolj izmed vseh ljudi«.
6. a) Kaj je Pavel dejal v potrditev Jezusovega vstajenja? b) Kaj je »najzadnji sovražnik« in kako bo odpravljen?
6 Pavel potrdi Jezusovo vstajenje. (1. Korinčanom 15:20–28) Glede na to, da je Kristus »prvina« tistih, ki so pomrli, čaka vstajenje tudi druge. Prav kakor je smrt nastopila zaradi neposlušnosti človeka Adama, bo tudi vstajenje prišlo po človeku, Jezusu. Kateri mu pripadajo, bodo vstali med njegovo navzočnostjo. Kristus »odpravi vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč«, ki nasprotuje Božji suverenosti, ter kraljuje, dokler Jehova ne dene vseh sovražnikov pod njegove noge. Celo »najzadnji sovražnik« – smrt, ki smo jo podedovali po Adamu – bo odpravljen na podlagi vrednosti Jezusove žrtve. Nato bo Kristus predal Kraljestvo svojemu Bogu in Očetu; podložil se bo »temu, ki mu je vse podložil, da bi Bog bil vse v vsem«.
Krščeni za mrtve?
7. Kateri se »krščujejo zato, da bi bili mrtvi« in kaj to pomeni zanje?
7 Pavel nasprotnike vstajenja vpraša: »Kaj bodo storili tisti, ki se krščujejo zato, da bi bili mrtvi?« (1. Korinčanom 15:29, NW) Pavel s tem ni mislil, da se morajo živeči krščevati za mrtve, saj se morajo Jezusovi učenci vsak zase učiti, verovati ter krstiti. (Matevž 28:19, 20; Dejanja 2:41) Maziljeni kristjani se »krščujejo zato, da bi bili mrtvi« tako, da se podajo na življenjsko pot, ki vodi v smrt in vstajenje. Takšen krst se prične, ko Božji duh v njih vzbudi nebeško upanje, ter konča, ko vstanejo od mrtvih v nesmrtno duhovno življenje v nebesih. (Rimljanom 6:3–5; 8:16, 17; 1. Korinčanom 6:14)
8. O čem so lahko kristjani prepričani, četudi bi jih Satan in njegovi služabniki ubili?
8 Vstajenjsko upanje, kot to pokažejo Pavlove besede, pomaga kristjanom neprestano vztrajati v nevarnostih ter se soočati s smrtjo, ker oznanjujejo Kraljestvo. (1. Korinčanom 15:30, 31) Vedo, da jih Jehova lahko obudi, če bi dopustil, da jih Satan in njegovi služabniki ubijejo. Edino Bog lahko vrže njihovo dušo oziroma življenje v geheno, kar simbolizira večno uničenje. (Lukež 12:5, NW)
Potreba po čuječnosti
9. Česa se moramo ogibati, če želimo, da bi imelo vstajenjsko upanje v našem življenju krepilno moč?
9 Vstajenjsko upanje je krepilo Pavla. Ko je bil v Efezu, so ga njegovi nasprotniki morda vrgli v areno, da bi se boril z zvermi. (1. Korinčanom 15:32) Če se je to res zgodilo, je bil rešen, prav kakor je bil pred levi rešen Daniel. (Daniel 6:16–22; Hebrejcem 11:32, 33) Ker je Pavel upal v vstajenje, ni imel stališča, kakršno so imeli judovski odpadniki v Izaijevih dneh. Ti so pravili: »Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!« (Izaija 22:13) Če želimo, da bo imelo vstajenjsko upanje tudi v našem življenju takšno krepilno moč, kakršno je imelo v Pavlovem, se moramo ogibati ljudi, ki odsevajo takšnega nezdravega duha. »Ne dajte se zavesti,« je svaril Pavel. »Dobre navade pačijo slabi pogovori.« (1. Korinčanom 15:33) Seveda velja to načelo na različnih življenjskih področjih.
10. Kako lahko naše vstajenjsko upanje ohranimo živo?
10 Pavel je tistim, ki so dvomili o vstajenju, dejal: »Predramite se pravično in ne grešite! kajti spoznanja Božjega nekateri nimajo, na sramoto vam to pravim.« (1. Korinčanom 15:34) V tem ‚času konca‘ moramo ravnati v skladu s točnim spoznanjem o Bogu in Kristusu. (Daniel 12:4; Janez 17:3) To bo naše vstajenjsko upanje ohranilo živo.
V kakšnem telesu vstanejo?
11. S čim je Pavel ponazoril vstajenje maziljenih kristjanov?
11 Pavel je nato razpravljal o nekaterih vprašanjih. (1. Korinčanom 15:35–41) Morda je kdo v prizadevanju, da bi zasejal dvom glede vstajenja, vprašal: »Kako vstajajo mrtvi? in v kakšnem telesu prihajajo?« Kot je pokazal Pavel, seme, ki je posejano v zemljo, pravzaprav umre, ko se začne spreminjati v rastlino. Podobno mora umreti tudi z duhom rojen človek. Prav kakor iz semena rastlina zraste v novo telo, tako se tudi obujeno telo maziljenega kristjana razlikuje od človeškega mesa. Čeprav ima enak življenjski vzorec, kot ga je imel pred smrtjo, vstane kot novo bitje z duhovnim telesom, primernim za življenje v nebesih. Seveda pa bodo tisti, ki bodo obujeni na zemlji, vstali v človeškem telesu.
12. Kaj je mišljeno z izrazoma ‚nebeška telesa‘ in ‚zemeljska telesa‘?
12 Človeško telo se, kot je dejal Pavel, razlikuje od živalskega. Celo živalsko meso je od vrste do vrste drugačno. (1. Mojzesova 1:20–25) ‚Nebeška telesa‘ duhovnih bitij se po slavi razlikujejo od mesenih ‚zemeljskih teles‘. Tudi sonce, mesec in zvezde se med sabo razlikujejo po slavi. Toda obujeni maziljenci imajo veliko večjo slavo.
13. Kaj se glede na Prvi list Korinčanom 15:42–44 seje in kaj vstaja?
13 Pavel je potem, ko je omenil te razlike, dodal: »Tako je tudi z vstajenjem mrtvih.« (SSP) (1. Korinčanom 15:42–44) Dejal je: »Seje se v trohljivosti, vstaja v netrohljivosti.« Pavel je tu morda o maziljencih govoril kot o skupini. Potem ko so ob smrti posejani v trohljivosti, vstanejo v netrohljivosti, osvobojeni greha. Čeprav jih svet zasramuje, so obujeni v nebeško življenje in se prikažejo v slavi skupaj s Kristusom. (Dejanja 5:41; Kološanom 3:4) Ob smrti se seje »telo naravno«, vstaja pa »telo duhovno«. Glede na to, da je to mogoče pri z duhom rojenih kristjanih, smo lahko prepričani, da bodo tudi drugi lahko obujeni v življenje na zemlji.
14. Kako je Pavel Kristusa primerjal z Adamom?
14 Pavel je zatem Kristusa primerjal z Adamom. (1. Korinčanom 15:45–49) Adam, prvi človek, je ‚postal živa duša‘. (1. Mojzesova 2:7) »Zadnji Adam«, Jezus, »je postal duh oživljajoč«. Svoje življenje je dal kot odkupno žrtev, in sicer najprej v korist svojih maziljenih sledilcev. (Marko 10:45) Ti kot ljudje ‚nosijo podobo prstenega‘, toda ko so obujeni, postanejo kakor zadnji Adam. Jezusova žrtev pa bo seveda koristila vsemu poslušnemu človeštvu, tudi tistim, ki bodo obujeni na zemlji. (1. Janezov 2:1, 2)
15. Zakaj maziljeni kristjani niso obujeni v mesu in kako vstanejo med Jezusovo navzočnostjo?
15 Ko maziljeni kristjani umrejo, niso obujeni v mesu. (1. Korinčanom 15:50–53) Trohljivo telo iz mesa in krvi ne more podedovati netrohljivosti in nebeškega Kraljestva. Nekaterim maziljencem ne bo treba dolgo spati smrtno spanje. Ko bodo med Jezusovo navzočnostjo zvesto končali svojo zemeljsko pot, se bodo ‚spremenili, hipoma, kakor bi trenil z očesom‘ (SSP). Nemudoma bodo obujeni v duhovno življenje v netrohljivosti in slavi. Navsezadnje bo Kristusova nebeška ‚nevesta‘ štela 144.000 članov. (Razodetje 14:1; 19:7–9; 21:9; 1. Tesaloničanom 4:15–17)
Zmaga nad smrtjo!
16. Kaj se bo po besedah Pavla in prerokov, ki so živeli pred njim, zgodilo s smrtjo, podedovano po grešnem Adamu?
16 Pavel je zmagoslavno oznanil, da bo smrt požrta za vekomaj. (1. Korinčanom 15:54–57) Ko si bo to, kar je trohljivo in smrtno, nadelo netrohljivost in nesmrtnost, se bodo izpolnile naslednje besede: »Smrt je požrta za vekomaj.« (NW) »Kje je, smrt, tvoja zmaga? Kje je, smrt, tvoje želo?« (Izaija 25:8; Ozea 13:14) Želo, ki povzroča smrt, je greh, moč greha pa je bila postava, ki je grešnike obsojala na smrt. Vendar pa zaradi Jezusove žrtve in vstajenja smrt, podedovana po grešnem Adamu, ne bo več zmagovala. (Rimljanom 5:12; 6:23)
17. Kako se besede iz Prvega lista Korinčanom 15:58 nanašajo na današnje dni?
17 »Zato, bratje moji ljubljeni,« je dejal Pavel, »bodite stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.« (1. Korinčanom 15:58) Te besede se nanašajo na današnji maziljeni ostanek in na Jezusove ‚druge ovce‘, tudi če v teh zadnjih dneh umrejo. (Janez 10:16) Njihov trud pri oznanjevanju Kraljestva ni zaman, saj jih čaka vstajenje. Zato kot Jehovovi služabniki ostanimo zaposleni v Gospodovem delu, medtem ko čakamo na dan, ko bomo lahko radostno zaklicali: »Kje je, smrt, tvoja zmaga?«
Vstajenjsko upanje izpolnjeno!
18. Kako močno je Pavel upal v vstajenje?
18 Iz Pavlovih besed, zapisanih v 15. poglavju Prvega lista Korinčanom, je jasno razvidno, da je imelo vstajenjsko upanje v njegovem življenju moč. Bil je povsem prepričan, da je Jezus vstal od mrtvih in da bodo drugi prav tako osvobojeni iz splošnega groba človeštva. Ali ste tudi vi tako močno prepričani o tem? Pavel je na sebične koristi gledal kot na »smeti« in je »vse izgubil«, da bi lahko ‚spoznal Kristusa in moč njegovega vstajenja‘. Pripravljen je bil tudi umreti takšne smrti, kakršne je Kristus, z upanjem na ‚zgodnejše vstajenje‘ (NW). To se imenuje tudi ‚prvo vstajenje‘, prejme pa ga 144.000 Jezusovih maziljenih sledilcev. Da, obujeni so v duhovno življenje v nebesih, medtem ko bodo »drugi mrtvi« vstali na zemlji. (Filipljanom 3:8–11; Razodetje 7:4; 20:5, 6)
19., 20. a) Kateri posamezniki iz biblijskega poročila bodo oživljeni na zemlji? b) Vstajenja koga se že veselite?
19 Vstajenjsko upanje je postalo za maziljence, ki ostanejo zvesti do smrti, veličastna stvarnost. (Rimljanom 8:18; 1. Tesaloničanom 4:15–18; Razodetje 2:10) Tisti, ki bodo preživeli ‚veliko stisko‘, bodo videli, kako se bo vstajenjsko upanje uresničilo na zemlji, ko bo ‚dalo morje mrtve, ki so v njem, in smrt in smrtna država mrtve, ki so v njiju‘. (Razodetje 7:9, 13, 14; 20:13) Med ljudmi, ki bodo oživljeni na zemlji, bo tudi Job, ki je utrpel izgubo sedmih sinov in treh hčera. Zamislite si, kako radosten bo, ko jih bo lahko pozdravil, in kako bodo ti njegovi otroci srečni, da imajo še sedem bratov in tri lepe sestre! (Job 1:1, 2, 18, 19; 42:12–15)
20 Kolikšen blagoslov bo to, ko bodo Abraham in Sara, Izak in Rebeka – da, in še mnogo drugih, tudi ‚vsi preroki‘ – oživljeni na zemlji! (Lukež 13:28) Eden izmed teh prerokov je bil Daniel, kateremu je bilo obljubljeno, da bo obujen pod mesijansko vlado. Daniel že kakih 2500 let počiva v grobu, toda z močjo vstajenja bo kmalu ‚vstal, da bo prejel svoj delež‘ kot eden izmed ‚vojvod, ki bodo postavljeni po vsej zemlji‘. (Daniel 12:13; Psalm 45:16) Kako vznemirljivo bo, ko boste lahko pozdravili, ne le zveste posameznike iz starodavnosti, temveč tudi svojega lastnega očeta, mater, sina, hčer oziroma druge drage osebe, ki vam jih je odvzela sovražnica, smrt!
21. Zakaj naj ne bi odlašali delati dobro drugim?
21 Nekateri naši prijatelji in ljubljeni morda že desetletja služijo Bogu in so že precej v letih. Zaradi visoke starosti se morda težko spoprijemajo z izzivi v življenju. Kako ljubeče je, če jim prav sedaj pomagamo po naših najboljših močeh! Potem ne bomo obžalovali tega, da smo jih nekako pustili na cedilu, če bi jih doletela smrt. (Propovednik 9:11; 12:1–7; 1. Timoteju 5:3, 8) Lahko smo prepričani, da Jehova ne bo pozabil dobrih reči, ki jih naredimo za druge, ne glede na njihovo starost oziroma okoliščine. »Dokler torej nam je časa,« je pisal Pavel, »delajmo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si ž njimi domači po veri.« (Galatom 6:10; Hebrejcem 6:10)
22. Kaj naj bi bili do izpolnitve vstajenjskega upanja odločeni delati?
22 Jehova je »Oče usmiljenosti in Bog vsake tolažbe«. (2. Korinčanom 1:3, 4) Njegova Beseda nas tolaži in nam pomaga, da z močnim vstajenjskim upanjem tolažimo še druge. Vse dokler ne bomo priča izpolnitvi tega upanja, namreč ko bodo mrtvi vstajali v življenje na zemlji, bodimo kakor Pavel, ki je veroval v vstajenje. Še posebej posnemajmo Jezusa, čigar upanje v to, da ga ima Bog moč obuditi, se je uresničilo. Tisti, ki so v grobovih, bodo kmalu zaslišali Kristusov glas in prišli ven. Naj nam bo to v tolažbo in radost. Toda predvsem bodimo hvaležni Jehovu, ki je poskrbel, da je po našem Gospodu Jezusu Kristusu zmaga nad smrtjo možna!
Kako bi odgovorili?
• Katere očividce je Pavel navedel v dokaz Jezusovega vstajenja?
• Kaj je »najzadnji sovražnik« in kako bo odpravljen?
• Kaj se v primeru maziljenih kristjanov seje in kaj vstaja?
• Katere posameznike iz biblijskega poročila bi radi srečali, ko bodo oživljeni na zemlji?
[Vprašanja]
[Slika na strani 16]
Apostol Pavel je močno zagovarjal vstajenje
[Slike na strani 20]
Vstajenje Joba, njegove družine in še mnogih drugih bo razlog za brezmejno radost!