Vprašanja bralcev

Kako naj bi pravi kristjani gledali na razširjeno navado, da posamezniki za druge kopirajo komercialne računalniške programe?

Nekateri bi skušali takšno ravnanje napačno opravičiti tako, da bi se sklicevali na Jezusove besede: »Brezplačno ste prejeli, brezplačno dajajte.« Jezus vsekakor ni govoril o dajanju brezplačnih kopij z avtorsko pravico zaščitene literature ali računalniških programov (softvera), katerih uporabo predpisuje zakon. Mislil je na dajanje, ki je del strežbe. Jezus je apostolom naročil, naj odidejo v razna mesta in vasi, oznanjujejo Kraljestvo, ozdravljajo bolne in izganjajo demone. Za to naj ne zaračunavajo, temveč ‚dajejo brezplačno‘. (Matevž 10:7, 8)

Ker število računalnikov za osebno in poslovno rabo strmo narašča, mnogi uporabniki potrebujejo programsko opremo. Običajno se jo mora  kupiti. Nekateri posamezniki sicer resda sestavijo programe, ki jih brezplačno dajo na razpolago in pri tem izjavijo, da se jih sme kopirati in dati še drugim. Toda večina računalniške programske opreme je v komercialni prodaji. Od uporabnikov te opreme se pričakuje, da jo kupijo in zanjo plačajo, ne glede na to, ali jo potrebujejo zase osebno ali pa za poslovno rabo. Če bi kdo brez plačila vzel ali skopiral kak uporabniški programski paket, bi to bilo nezakonito, enako kot če bi v celoti fotokopirali knjige, čeprav bi jih naprej dajali zastonj.

Večina računalniških programov (tudi igre) je opremljena z licenco, na kateri so izrecna določila in omejitve, ki jih mora lastnik/uporabnik upoštevati. Na mnogih takih licencah je navedeno, da sme program namestiti in uporabljati le ena oseba; in običajno se ga namesti le na en računalnik, najsibo na tistega doma ali na enega v službi ali šoli. Na nekaterih licencah piše, da lahko ima uporabnik zase rezervno kopijo, vendar naj ne bi delal kopij za druge. Če želi lastnik komu dati celoten program (tudi licenco in dokumente), to lahko naredi. Toda s tem izgubi pravico do uporabe tega programa. Licence se med seboj razlikujejo, zato bi moral človek, ki neki program kupi ali mu ga ponujajo, pregledati, kaj določa izrecno licenca tistega programa.

Mnoge države so sklenile sporazum o avtorskih pravicah, ki ščiti »intelektualno lastnino«, med katero sodijo računalniški programi, in skušajo uveljavljati zakone o avtorskih pravicah. Časopis The New York Times je na primer 14. januarja 2000 poročal, da so »nemški in danski policisti aretirali člane skupine, ki so jo opisali kot pomembna tolpa softverskega piratstva«, ki je razmnoževala ter razpečevala računalniške programe in igre, nekatere je celo prodajala po internetu.

Kako na vse to gleda krščanska občina? No, Jezus je rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Marko 12:17) To pomeni, naj kristjani ubogajo državne zakone, ki niso v nasprotju z Božjim zakonom. Apostol Pavel je glede oblasti zapisal: »Slednji človek bodi pokoren višjim oblastim [. . .] Kdor torej nasprotuje oblasti, se upira naredbi Božji; kateri se pa upirajo, prejmo sebi sodbo.« (Rimljanom 13:1, 2)

Starešine v krščanski občini niso odgovorni za to, da drugim preverjajo računalnike, saj niso pooblaščeni za to, da razlagajo in uveljavljajo zakone o avtorskih pravicah. Prepričani pa so in učijo, da kristjani ne bi smeli vzeti tega, kar jim ne pripada, in bi si morali prizadevati ubogati zakone. Kristjani so s tem obvarovani tega, da bi bili kaznovani kot kršilci zakona, imajo pa lahko tudi čisto vest pred Bogom. Pavel je napisal: »Zato se je treba pokoravati, ne samo zavoljo kazni, ampak tudi zavoljo vesti.« (Rimljanom 13:5) Pavel je podobno temu takole izrazil željo pravih kristjanov: »Prepričani smo, da imamo dobro vest, ker hočemo pošteno živeti in ravnati v vsem.« (Hebrejcem 13:18)

[Okvir na strani 29]

Nekatera podjetja in šole si pridobijo večuporabniške licence, ki določujejo največje število uporabnikov nekega programa. Leta 1995 so občine Jehovovih prič obravnavale članek, v katerem je bil naslednji nasvet:

»Večina družb, ki pripravlja in prodaja računalniške programe, si za te lasti avtorske pravice in priskrbi licenco glede tega, kako se programe lahko zakonito uporablja. Licenca navadno pravi, da lastnik ne more drugim dajati kopij programa – pravzaprav je po mednarodnih zakonih o avtorskih pravicah to nezakonito. [. . .] Nekatera velika podjetja prodajajo računalnike z že vloženimi in licenciranimi programi. Toda nekatere prodajalne računalnikov ne dajejo licenc, zato ker so programi, ki so jih vložili, nezakonite kopije – kar pomeni, da kupec krši zakon, če te programe uporablja. V zvezi s tem bi se kristjan moral izogibati, da ne bi nalagal na elektronske oglasne deske ali jemal z njih gradiva, za katero si kdo lasti avtorsko pravico (kot so to na primer publikacije Skupnosti), ali ki so ga kopirali brez zakonitega dovoljenja lastnikov.«