Stojte popolni in trdno prepričani

Pogumno značajni slavijo zmago nad nacističnim preganjanjem

»BODI moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.« (Pregovori 27:11) Ta prisrčni poziv odkriva, da lahko Božja razumna stvarjenja razveselijo Jehovovo srce, ker so mu zvestovdana. (Zefanija 3:17) Satan pa, Obrekovalec, je odločen zlomiti značajnost tistih, ki služijo Jehovu. (Job 1:10, 11)

Svojo veliko jezo stresa nad Jehovovo ljudstvo še zlasti od zgodnjega dela 20. stoletja, ko je bil vržen iz nebes v bližino zemlje. (Razodetje 12:10, 12) Pravi kristjani so vseeno ‚stali popolni in trdno prepričani‘ ter ohranili značajnost do Boga. (Kološanom 4:12) Poglejmo na kratko izreden zgled takšne značajnosti, ki so ga dali Jehovove priče v Nemčiji pred drugo svetovno vojno in med njo.

Goreče delovanje vodi k preizkusom značajnosti

V 20-ih in zgodnjih 30-ih letih 20. stoletja so Jehovove priče v Nemčiji, ki so jih takrat poznali kot Bibelforscherje, razdelili zelo veliko biblijske literature. Med letoma 1919 in 1933 so vsaki družini v Nemčiji dali povprečno osem knjig, knjižic ali revij.

Nemčija je takrat imela eno od največjih skupin maziljenih Kristusovih sledilcev. Pravzaprav jih je od 83.941 oseb z vsega sveta, ki so 1933. leta zaužili simbole na Gospodovi spominski večerji, skoraj 30 odstotkov živelo v Nemčiji. Nedolgo zatem so ti Priče na Nemškem začeli doživljati mučne preizkuse značajnosti. (Razodetje 12:17; 14:12) Odpuščanja iz služb, napadi na domove in izključitve iz šol so hitro prerasli v pretepanja, aretacije in zapore. (1. slika) V letih, ki so vodila v drugo svetovno vojno, so Jehovove priče tako sestavljali od 5 do 10 odstotkov vseh zaprtih v koncentracijskih taboriščih.

Zakaj so nacisti preganjali Priče

S čim pa so Jehovove priče razvneli bes nacističnega režima? Profesor zgodovine Ian Kershaw je v knjigi Hitler, 1889–1936: Hubris zapisal, da so Priče postali tarča preganjanja zato, ker se niso hoteli »podrejati vseobsegajočim zahtevam nacistične države«.

V knjigi Betrayal—German Churches and the Holocaust sta njena urednika profesor zgodovine Robert P. Ericksen in profesorica  študija o Židih Susannah Heschel pojasnila, da Priče »niso hoteli sodelovati v nasilju oziroma uporabi vojaških sil. [. . .] Priče so verjeli v politično nevtralnost, kar je pomenilo, da niso volili za Hitlerja niti mu niso salutirali.« To, pristavlja isti vir, je izzvalo jezo nacistov in Priče izpostavilo grdemu ravnanju, ker »nacionalni socializem ni prenašal take zavrnitve.«

Svetovni protest in silovit napad

Joseph F. Rutherford, ki je bil takrat na čelu dela Prič, je 9. februarja 1934 v odgovor na nestrpnost nacistov po posebnem slu poslal Hitlerju protestno pismo. (2. slika) Sedmega oktobra 1934 je Rutherfordovemu pismu sledilo kakih 20.000 protestnih pisem in telegramov, ki so jih Hitlerju poslali Jehovove priče iz 50 držav, tudi Nemčije.

Nacisti so odgovorili tako, da so preganjanje še stopnjevali. Prvega aprila 1935 so prepovedali Priče po vsej državi. Osemindvajsetega avgusta 1936 je nato gestapo sprožil silovit napad. Priče so kljub temu »še naprej razdeljevali letake in tudi sicer vztrajali v svoji veri,« piše v knjigi Betrayal​—German Churches and the Holocaust.

Dvanajstega decembra 1936 je denimo prav pred gestapovim nosom približno 3500 Prič razdelilo več desettisoč izvodov natisnjene resolucije o trpinčenju, ki so ga prenašali. Stražni stolp je o tej akciji poročal: »To je bila velika zmaga in oster zabod v sovražnika, v nepopisno radost zvestih delavcev.« (Rimljanom 9:17)

Preganjanje ne uspe!

Nacisti so še naprej iskali Jehovove priče. Do leta 1939 so jih šest tisoč pozaprli in več tisoč poslali v koncentracijska taborišča. (3. slika) Kakšno je bilo stanje ob koncu druge svetovne vojne? Umrlo je približno 2000 zaprtih Prič, več kot 250 z usmrtitvijo. Vendar kot pišeta profesorja Ericksen in Heschlova, so »se Jehovove priče kljub težavam povečini oklepali svoje vere«. Ko je Hitlerjev režim padel, je tako dobrih tisoč Prič zmagovalno izšlo iz taborišč. (4. slika) (Dejanja 5:38, 39; Rimljanom 8:35–37)

Kaj je Jehovovemu ljudstvu dajalo moč, da so zdržali preganjanje? Adolphe Arnold, ki je preživel koncentracijsko taborišče, je razložil: »Tudi kadar si najnižje, te Jehova vidi, ve, kaj prestajaš, in ti bo dal potrebno moč, da boš lahko premagal položaj in ostal zvest. Njegova roka ni prekratka.«

Kako dobro se na te zveste kristjane nanašajo besede preroka Zefanija! Ta je objavil: »Jehova, tvoj Bog, je sredi tebe, junak, ki hoče rešiti; veseli se te presilno.« (Zefanija 3:17) Da bi le vsi današnji častilci pravega Boga posnemali vero zvestovdanih Prič, ki so kljub nacističnemu preganjanju ostali značajni in poleg tega razveselili Jehovovo srce. (Filipljanom 1:12–14)

[Vir slike na strani 8]

Państwowe Muzeum Oświęcim-Brzezinka, courtesy of the USHMM Photo Archives