Ali mislite, da so vas napačno razumeli?

ANTONIO je bil vznemirjen. Njegov dobri prijatelj Leonardo je nenadoma in nerazložljivo postal do njega hladen. * Ko ga je Antonio pozdravil, Leonardo ob različnih priložnostih tega niti ni opazil, in ko sta bila skupaj drug z drugim, se je zdelo, kakor da je sedaj med njima zid. Antonio se je zbal, da je naredil ali rekel kaj, kar je prijatelj napačno razumel. A kaj bi to bilo?

Nesporazumi so nekaj običajnega. Manjši nesporazumi so pogostejši in se jih zlahka poravna. Drugi pa so lahko zelo moteči, še posebej kadar napačni vtisi trajajo kljub vsemu trudu, da bi jih odpravili. Zakaj prihaja do nesporazumov? Kako vplivajo na vpletene posameznike? Kaj lahko naredite, če drugi neko vaše ravnanje napačno razumejo? Ali je pravzaprav res važno, kaj o vas mislijo drugi?

Neogibna stvarnost

Ker nam drugi ne morejo brati misli in namer, si bo prej ali slej kdo napačno razlagal naše besede oziroma dejanja. Možnosti za nesporazume je na pretek. Včasih nam kratko malo ne uspe izraziti naših misli tako jasno in natančno, kot smo želeli. Morda se nam tudi drugi zaradi hrupa v ozadju in drugih motenj težje povsem posvetijo.

Nesporazumom so podvrženi tudi nekateri postopki in vedenje. Plašnega človeka lahko na primer napačno obsodijo za hladnega, vzvišenega ali ponosnega. Nekdo se lahko zaradi preteklih osebnih izkušenj na določene okoliščine odzove bolj čustveno, namesto razumsko. Kulturne in jezikovne razlike pomenijo, da se razumevanja ne more jemati za nekaj samoumevnega. Če k temu dodate še netočno pripovedovanje in opravljanje, nas ne bi smelo presenetiti, da se izrečenim oziroma storjenim stvarem včasih pripiše drugačen pomen, kot je bil sprva v mislih. Vse to je seveda pičla tolažba za človeka, ki meni, da si njegove namene napačno razlagajo.

 Ana je na primer izrekla nedolžno pripombo glede priljubljenosti nenavzoče prijateljice. Pripombo se je ponovilo v spremenjenem kontekstu. Potem je ta prijateljica Ano na njeno presenečenje in osuplost pred več poslušalci jezno obtožila, da je ljubosumna na pozornost, ki jo je prejela od nekega tovariša. Njeno pripombo si je povsem napačno razlagala in ves Anin trud, da bi jo prepričala, da ni nameravala nič hudega, je bil zaman. Položaj je povzročil precejšnje bolečine in preteklo je veliko časa, preden je Ana lahko popolnoma poravnala nesporazum.

Kaj o vas sklepajo drugi, je pogosto odvisno od tega, kako razumejo vaše namene. Naravno je, da se slabo počutite, kadar si ljudje napačno razlagajo vaš motiv. Utegnete biti ogorčeni, misleč, da ni razloga, zakaj naj bi vas kdo narobe razumel. Za vas so taki sklepi pristranski, kritični oziroma povsem zgrešeni, in lahko hudo ranijo – še zlasti, če krivično presojajo tisti, katerih mnenje cenite.

Morda ste nejevoljni ob tem, kako vas ljudje sodijo, a je vendarle primerno spoštovati mnenje drugih. Ni namreč krščansko omalovaževati mnenja drugih in nikoli ne želimo, da bi naše besede ali dejanja na druge uničujoče delovali. (Matevž 7:12; 1. Korinčanom 8:12) Kdaj pa kdaj se boste torej morda morali potruditi popraviti napačno mnenje, ki bi ga kdo imel o vas. Pretirana skrb za odobravanje vsekakor deluje ravno nasprotno, vodi v izgubo samospoštovanja oziroma občutek zavrnitve. Vaša resnična vrednost navsezadnje ni odvisna od tega, kaj menijo drugi.

Morda pa po drugi strani opazite, da je kritika proti vam dobro utemeljena. Tudi to lahko boli, vendar če voljno in pošteno priznate svoje pomanjkljivosti, so lahko take izkušnje pozitivne, spodbadajo vas k potrebnim spremembam.

Negativne posledice

Nesporazumi lahko vodijo do hudih posledic, ni pa nujno. Če na primer v restavraciji slišite, kako neki moški glasno govori, bi lahko sklenili, da je odprt človek ali pa se razkazuje. Morda se motite. Mogoče ima oseba, ki mu ta človek govori, težave s sluhom. Ali pa se lahko neka prodajalka zdi neprijazna, a se morda slabo počuti. Taki nesporazumi sicer vodijo do negativnih vtisov, vendar zaradi njih verjetno ne bo resnih oziroma trajnih posledic. Včasih pa lahko nesporazumi povzročijo razdejanje. Pretehtajte dva dogodka iz zgodovine starega Izraela.

Amonski kralj Nahas je umrl in David je poslal svoje sle tolažit njegovega sina Hanuna, ki je zavladal na očetovem mestu. Toda tam so si njihov obisk napačno razlagali kot sovražno vohunjenje na amonskem ozemlju. To je Hanuna navedlo, da je najprej ponižal sle in začel vojno z Izraelom. Na koncu je umrlo vsaj 47.000 ljudi – vse zaradi napačnega razumevanja dobrih namenov. (1. letopisov 19:1–19)

V zgodnji Izraelovi zgodovini se je drug nesporazum rešil povsem drugače.  Rubenov in Gadov rod ter polovica Manasejevega rodu so ob Jordanu zgradili opazen oltar. Ostali Izrael je na to gledal kot na dejanje nezvestobe, upor proti Jehovu. Zato so se zbrali, da ukrepajo z vojsko. Preden pa so ti Izraelci naredili kar koli drastičnega, so poslali sle, da izrazijo ogorčenost nad opaženim dejanjem nezvestobe. Dobro je bilo, da so to naredili, kajti zidarji oltarja so odgovorili, da njihov namen ni bil odvrniti se od čistega čaščenja. Nasprotno, oltar naj bi jih spominjal na njihovo zvestobo Jehovu. Nesporazum bi lahko povzročil prelivanje krvi, vendar jih je modrost odvrnila od teh strašnih posledic. (Jozue 22:10–34)

Razjasnite stvari v duhu ljubezni

S primerjanjem teh pripovedi se marsičesa naučimo. Brez dvoma je modro stvar razjasniti. V nazadnje obravnavanem doživljaju jih je kdo ve koliko ohranilo svoje življenje preprosto zato, ker sta se strani pogovorili? Če ne doumete, kaj je nekdo v resnici nameraval, večinoma ne bodo v nevarnosti življenja, lahko pa bodo prijateljstva. Če torej menite, da je kdo do vas ravnal nekorektno, ali ste prepričani, da stvari razumete tâke, kot v resnici so, ali pa si jih napačno razlagate? Kakšne motive je imel drugi človek? Vprašajte ga. Ali menite, da so vas napačno razumeli? Pogovorite se o tem. Ne dovolite, da bi vam ponos prekrižal pot.

Jezus je ponudil odlično spodbudo za reševanje nesporazumov: »Če torej prineseš dar svoj k oltarju in se tam spomniš, da ima brat tvoj kaj zoper tebe: pusti dar svoj tam pred oltarjem, pa pojdi, spravi se poprej z bratom svojim in potem pridi in daruj dar svoj.« (Matevž 5:23, 24) Prav bomo torej storili, če pristopimo k človeku zasebno, ne da bi vpletali druge. Nič ne bo pomagalo, če ta, ki vas je užalil, že prej sliši vašo pritožbo od koga drugega. (Pregovori 17:9) Vaš cilj naj bi bil skleniti mir v duhu ljubezni. Z jasnimi, enostavnimi in neobtožujočimi besedami mirno razložite problem. Pojasnite, kako se počutite zaradi nastalih okoliščin. Nato nepristransko prisluhnite drugačnemu pogledu. Ne pripisujte hitro slabih motivov. Pripravljeni bodite drugemu zaupati, da ni mislil nič hudega. Spomnite se, ljubezen »vse veruje«. (1. Korinčanom 13:7)

Čustva bodo morda prizadeta oziroma bodo negativne posledice trajale seveda še potem, ko se nesporazume razčisti. Kaj se lahko naredi? Če je treba, je vsekakor na mestu iskreno opravičilo, skupaj z vsem drugim, kar se lahko razumno naredi za to, da bi poravnali stvari. V vseh takih okoliščinah bi prizadeta stran naredila dobro, če ravna po navdihnjenem nasvetu: »Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod [Jehova, NW] odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte. Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti.« (Kološanom 3:13, 14, SSP; 1. Petrov 4:8)

Dokler bomo nepopolni, bodo nesporazumi in prizadeta čustva. Vsakdo lahko naredi napako ali govori tako, da zveni brezčutno ali neprijazno. Biblija pove: »V mnogem namreč napačno delamo vsi. Če kdo v besedi ne stori napačno, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi vse telo.« (Jakob 3:2) Ker se Bog Jehova tega dobro zaveda, nam daje naslednje napotke: »Ne bodi prenaglega duha za jezo, kajti jeza počiva v nedrjih bedakov. Naj ti tudi ne sega do srca vse, kar se govori, da ne boš moral slišati, kako te hlapec tvoj preklinja; kajti mnogoterikrat,  tvoje srce ve, si tudi ti druge klel.« (Propovednik 7:9, 21, 22)

»Jehova je, ki tehta srca«

Kaj, če je videti nemogoče, da bi pri kom popravili slab vtis o vas? Ne obupajte. Po svojih najboljših močeh negujte in izražajte krščanske vrline. Prosite Jehova za pomoč, da bi se izboljšali tam, kjer je treba. Tega, koliko ste v resnici vredni kot človek, navsezadnje ne določajo drugi ljudje. Samo Jehova lahko točno »tehta srca«. (Pregovori 21:2, NW) Celo Jezusa ljudje niso cenili in so ga prezirali, vendar to ni vplivalo na Jehovov pogled nanj. (Izaija 53:3) Čeprav vas lahko nekateri napačno sodijo, lahko ‚izlijete svoje srce‘ Jehovu, prepričani, da vas razume, ‚zakaj ne gleda, kar gleda človek. Človek namreč gleda, kar je pred očmi, GOSPOD pa gleda v srce.‘ (Psalm 62:8; 1. Samuelova 16:7) Če vztrajno delate, kar je vrlo, bodo lahko tisti, ki so si o vas oblikovali slab vtis, sčasoma uvideli svojo zmoto in spremenili mnenje. (Galatom 6:9; 2. Timoteju 2:15)

Ali se spominjate Antonia, omenjenega na začetku članka? Zbral je pogum, da je ravnal po svetopisemskem nasvetu in se pogovoril s prijateljem Leonardom ter ga vprašal, kaj je naredil, da ga je vznemirilo. Izid? Leonardo je osupnil. Odgovoril mu je, da ni naredil čisto nič, kar bi ga vznemirilo, in mu zagotovil, da ni mislil biti drugačen do njega. Če se je zdel hladen, se je morda samo izgubil v kakem razmišljanju. Leonardo se je prijatelju opravičil, da je nenamenoma ranil njegova čustva in se mu zahvalil, da ga je opozoril na to zadevo. Dodal je, da bo v prihodnosti bolj pazil, da ne bi dajal drugim enakega vtisa. Vsa napetost je enostavno izginila in prijatelja sta si bila blizu kot vedno.

Občutiti, da so vas napačno razumeli, ni nikoli prijetno. Toda če naredite vse možne korake, da bi zadevo razjasnili, in udejanjate svetopisemska načela ljubezni in odpuščanja, boste po vsej verjetnosti tudi vi dosegli enake dobre rezultate.

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 23]

Razjasniti stvari v duhu ljubezni in odpuščanja lahko vodi do razveseljivih rezultatov