Ne glede na to, kako ste bili vzgajani, vam lahko uspe

NICHOLAS ima že od zgodnjega otroštva v sebi uporniško žilico. * Čez čas so ga nasprotja v njem vodila v zlorabo drog in popivanje. Nicholas pojasnjuje: »Oče je bil alkoholik in s sestro sva zaradi njega veliko pretrpela.«

Na zunaj sta bila Malindina starša spoštovana člana svoje skupnosti, ki sta redno hodila v cerkev. Hkrati pa sta bila tudi globoko vpletena v neki kult. »Nekateri kultni obredi so bili zame sprijeni in so mi kot otroku ubili duha,« toži Malinda, ki je sedaj v svojih 30-ih letih. Pristavlja še: »Vame sta se vcepila občutek brezupnosti ter občutje ničvrednosti, in kolikor daleč mi seže spomin, sta del mene.«

Kdo more zanikati, da mnogim otroštva dejansko ne kvarijo nasilje, zloraba, zanemarjanje s strani staršev in drugi negativni dejavniki? Rane nesrečnega otroštva so lahko globoke. Toda ali morajo nekomu take bolečine večno jemati možnost, da bi se oprijel resnice Božje Besede in doživel dobršno mero sreče? Ali sta lahko Nicholas in Malinda kjub svoji vzgoji značajna človeka? Najprej razmislite o zgledu judovskega kralja Josija.

Svetopisemski zgled

Josija je Judi vladal 31 let v sedmem stoletju pr. n. š. (659–629 pr. n. š.). Ko so ga po atentatu na njegovega očeta okronali za kralja, so bile razmere na Judovem zelo slabe. Na Judovem in v Jeruzalemu je bilo polno Baalovih častilcev in tistih, ki so prisegali pri glavnem amonskem bogu, Malkomu. Judovski knezi so bili »rjoveči levi« in sodniki »volkovi zvečer«, je dejal takratni Božji prerok Zefanija. V deželi sta zato vladala nasilje in prevara. Mnogi so v svojem srcu govorili: »GOSPOD ne stori nič dobrega, pa tudi nič hudega.« (Zefanija 1:3–2:3; 3:1–5)

Za kakšnega vladarja pa se je izkazal Josija? Biblijski kronist Ezra piše: »Delal je [Josija], kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, in hodil po potih Davida, očeta svojega, in se ni ganil ne na desno, ne na levo.« (2. letopisov 34:1, 2) Josija je očitno delal to, kar je prav v Božjih očeh. Kakšno pa je bilo njegovo družinsko ozadje?

Izgrajujoče ali slabo otroštvo?

Josija se je rodil leta 667 pr. n. š. komaj 16-letnemu očetu Amonu in Judi je vladal njegov stari oče Manase. Slednji je bil eden od najhudobnejših kraljev, kar jih je kdaj vladalo Judi. Postavljal je oltarje Baalu in »delal [. . .] mnogo hudega v očeh GOSPODOVIH«. Svoje otroke je vodil skozi ogenj, ukvarjal se je s čarovništvom, vedeževanjem, podpiral spiritistične obrede in na veliko prelival nedolžno kri. Manase je tudi naredil rezano podobo svetega droga in jo prinesel v Jehovovo hišo. Judo in Jeruzalem je zavajal, »da so delali hudo bolj nego narodi, katere je GOSPOD pokončal pred sinovi Izraelovimi«. (2. letopisov 33:1–9)

Manase je bil tako slab, da ga je Jehova dal vklenjenega odpeljat v Babilon, eno od asirskih kraljevskih prestolnic. V ujetništvu se je Manase pokesal, se ponižal in rotil  Jehova za odpuščanje. Bog je uslišal njegovo prošnjo za naklonjenost in ga zopet postavil za kralja v Jeruzalemu. Manase je takrat uvedel reforme, ki so prinesle nekoliko uspeha. (2. letopisov 33:10–17)

Kako je Manasejevo slabo ravnanje in njegovo kasnejše kesanje vplivalo na njegovega sina Amona? Izkazal se je za zelo hudobnega. Ko se je Manase pokesal in se trudil očistiti narod oskrumbe, ki jo je sam uvedel, se Amon na to ni odzval. Amon je v 22. letu starosti podedoval prestol in »delal je, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, kakor je bil delal Manase, oče njegov«. Amon se ni ponižal pred Jehovom, marveč »je kopičil krivdo za krivdo nadse«. (2. letopisov 33:21–23) Josija je bil ob Amonovem zakraljevanju nad Judo star komaj šest let. Kako grozno otroštvo je moral imeti!

Amonovo hudobno kraljevanje se je čez dve leti končalo. Takrat so se njegovi služabniki zarotili proti njemu in ga usmrtili. Toda deželno ljudstvo je zarotnike proti Amonu pobilo in na prestol postavilo njegovega sina Josija. (2. letopisov 33:24, 25)

Čeprav je Josija v zgodnjem otroštvu živel v slabih okoliščinah, je delal to, kar je bilo prav v Jehovovih očeh. Vladal je tako uspešno, da Biblija izjavlja: »Ni ga bilo njemu podobnega kralja pred njim, ki bi se bil preobrnil h GOSPODU iz vsega srca in iz vse duše in iz vse moči svoje, po vsej postavi Mojzesovi, tudi za njim ni vstal nobeden njemu enak.« (2. kraljev 23:19–25)

Kako spodbuden zgled je Josija za tiste, ki so morda morali prenašati strašno otroštvo! Kaj se lahko naučimo iz tega zgleda? Kaj je pomagalo Josiju, da se je odločil za pravo pot in ostal na njej?

 Prizadevajte si spoznati Jehova

V ranih letih Josijevega življenja je prevladoval pozitiven vpliv skesanega starega očeta Manaseja. Koliko sta se tadva med seboj družila in koliko let je imel Josija, ko je Manase začel bolje ravnati, Biblija ne pove. Glede na to, da so bile judovske družine tesno povezane, je morda Manase skušal obvarovati vnuka pred kvarnim vplivom okoli njega, tako da mu je v srce vcepil nekoliko spoštovanja do pravega Boga, Jehova, in njegove besede. Vsakršno seme resnice, ki jo je Manase uspel zasaditi v Josijevo srce, je verjetno še z drugimi pozitivnimi vplivi nazadnje obrodilo sadove. Ko je Josija imel 15 let in je Judi vladal že osmo leto, si je prizadeval spoznati Jehova in delati njegovo voljo. (2. letopisov 34:1–3)

Nekateri so v otroštvu imeli edino vez z duhovnostjo po kakem daljnem sorodniku, znancu ali sosedu. A če nekdo goji tako posejana semena, lahko ta pozneje obrodijo dobre sadove. Prej omenjena Malinda je imela očetovsko prijaznega starejšega soseda, ki jim je na dom redno prinašal reviji Stražni stolp in Prebudite se!. S prijetnimi spomini nanj pravi: »Name je sosed naredil največji vtis s tem, da ni praznoval praznikov. To je bilo zame pomembno, ker so bili halloween in še nekateri prazniki priložnost za rituale v kultu mojih staršev.« Ko je Malindo čez približno deset let neka prijateljica povabila na krščanski shod v kraljestveno dvorano Jehovovih prič, se je Malinda spomnila tega soseda in takoj sprejela povabilo. To ji je pomagalo poiskati resnico.

Pred Bogom bodite ponižni

Josijevo kraljevanje so zaznamovale velikanske verske reforme na Judovem. Josija je najprej bíl šestletni boj proti malikovalstvu in očiščeval Judo, nato pa začel popravljati Jehovovo hišo. Med tem delom je veliki duhovnik Hilkija odkril veliko dragocenost. Našel je izvirnik ‚knjige postave GOSPODOVE‘. Nadvse izredno najdbo je zaupal tajniku Safanu in ta je kralju poročal, kaj je prišlo na dan. Ali se je 25-letni Josija zaradi takih dosežkov prevzel? (2. letopisov 34:3–18)

»Ko pa kralj sliši besede postave,« piše Ezra, »raztrga oblačila svoja.« Tako je iskreno izrazil obžalovanje, ker je spoznal, da njegovi očetje niso izpolnjevali vseh Božjih zapovedi. Zares znamenje ponižnosti. Kralj je takoj pooblastil pet predstavnikov, naj se gredo pozanimat k Jehovu po prerokinji Huldi. Predstavniki so prinesli nekako takšno poročilo: ‚Zaradi neposlušnosti do Jehovove postave bo prišla nesreča. Toda ker si se, kralj Josija, ponižal, boš v miru zbran v svoj grob in ne boš videl nesreče.‘ (2. letopisov 34:19–28) Josijevo stališče je Jehovu ugajalo.

Naj je naša preteklost takšna ali drugačna, se lahko tudi mi ponižamo pred resničnim Bogom, Jehovom, ter pokažemo, da spoštujemo Njega in njegovo Besedo, Biblijo. Na začetku omenjeni Nicholas je to naredil in pravi: »Ker sem zlorabljal droge in veliko popival, je bilo moje življenje prava zmešnjava, vendar zanimal sem se za Biblijo in hrepenel po smislu v življenju. Nazadnje sem se povezal z Jehovovimi pričami, spremenil življenjski slog in se oklenil resnice.« Da, ne glede na naše okolje, lahko spoštujemo Boga in njegovo Besedo.

Okoristite se Jehovovih priprav

Josija je tudi zelo spoštoval Jehovove preroke. Poleg tega, da je spraševal prerokinjo Huldo, so nanj močno vplivali še drugi takratni preroki. Tako sta na primer Jeremija in Zefanija aktivno objavljala obsodbe nad malikovalstvom, ki so ga počenjali v Judi. Kako je moralo poslušanje njunih sporočil Josija podžigati v boju proti krivemu čaščenju! (Jeremija 1:1, 2; 3:6–10; Zefanija 1:1–6)

 »Gospodar«, Jezus Kristus, je postavil organ maziljenih sledilcev, ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ (NW ), da skrbi za duhovno hrano ob pravem času. (Matevž 24:45–47) Ta razred po publikacijah, ki temeljijo na Bibliji, ter občinskih pripravah opozarja na koristi upoštevanja biblijskih nasvetov in daje praktične predloge glede tega, kako jih lahko uporabljamo v vsakdanjem življenju. Kako primerno je, da si z Jehovovimi pripravami pomagamo pri tem, da premagujemo kakršno koli globoko ukoreninjeno nezdravo držo! Nicholas je že od otroštva mrzil avtoriteto. Celo ko je spoznal resnico iz Božje Besede, ga je ta slabost zadrževala pred tem, da bi bolj celostno služil Jehovu. Spremeniti to stališče je bilo zanj nemajhen izziv. Toda sčasoma mu je uspelo. Kako? »S pomočjo dveh razumevajočih starešin,« razlaga Nicholas, »sem priznal svoj problem in začel udejanjati njun ljubeči svetopisemski nasvet.« Dodaja: »Čeprav sedaj kdaj pa kdaj v meni vzplamti malo nejevolje, svojo uporno naravo nadzorujem.«

Tudi Malinda se pred pomembnimi odločitvami v življenju posvetuje s starešinami. Ko se spoprijema z občutkom brezupnosti in občutjem ničvrednosti, ki izvirata še iz njenih zgodnjih let, so ji še posebej neprecenljivi različni članki v revijah Stražni stolp in Prebudite se!. Sama pravi: »Včasih me v članku gane že samo kak odlomek ali stavek – samo kaka malenkost. Pred približno devetimi leti sem začela take članke shranjevati v mapo, tako da se lahko takoj obrnem nanje.« Danes je v njenih treh mapah okrog 400 člankov!

Ne, ni treba, da so ljudje večne žrtve slabega družinskega življenja. Z Jehovovo pomočjo lahko duhovno uspejo. Tako kot dobra vzgoja ne zagotavlja, da bo nekdo značajen, enako slabo otroštvo človeku ne preprečuje, da ne bi postal bogaboječ posameznik.

Josija je potem, ko so med popravljanjem templja odkrili knjigo Postave, ‚storil zavezo pred GOSPODOM, da bo hodil za GOSPODOM in ga ubogal iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje‘. (2. letopisov 34:31) In v tej odločitvi se ni omajal vse do svojega zadnjega diha. Enako sta Malinda in Nicholas odločena ostati zvestovdana Bogu Jehovu ter tako biti značajna človeka. Tudi vi bodite odločeni biti tesno povezani z Bogom in mu zvesto služiti. Lahko ste prepričani, da vam bo uspelo, saj Jehova obljublja: »Ne boj se, ker jaz sem s teboj, ne oziraj se plaho, ker jaz sem Bog tvoj; krepčam te, res, pomagam ti, res, podpiram te z desnico pravičnosti svoje.« (Izaija 41:10, 13)

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 26]

Čeprav je Josija imel strašno otroštvo, si je prizadeval spoznati Jehova in biti uspešen v življenju

[Slika na strani 28]

Starešine vam lahko pomagajo premagati kako globoko ukoreninjeno osebnostno potezo

[Slika na strani 28]

Stražni stolp in Prebudite se! vam lahko pomagata ostati značajni