Trpljenja Bog ne bo več dolgo dopuščal

KAMOR koli pogledate, vidite trpljenje. Nekateri ljudje si ga nakopljejo sami. Nalezejo se spolno prenosljivih bolezni ali pa trpijo posledice zlorabe drog ali alkohola oziroma posledice kajenja. Lahko da imajo zaradi slabih hranitvenih navad težave z zdravjem. Vendar pa mnogo trpljenja izvira iz dejavnikov ali dogodkov, ki jih navaden človek ne more nadzorovati: vojne, etnično nasilje, kriminal, revščina, lakota, bolezen. Še nekaj, česar ljudje ne moremo zares nadzorovati, pa je trpljenje, povezano s staranjem in smrtjo.

Biblija nam zatrjuje, da je ‚Bog ljubezen‘. (1. Janezov 4:8) Zakaj torej ljubeči Bog dopušča, da vse to trpljenje traja že toliko stoletij? Kdaj bo popravil razmere? Da bi odgovorili na ti vprašanji, moramo preiskati Božji namen z ljudmi. To nam bo pomagalo razumeti, zakaj Bog dopušča trpljenje in kaj bo glede tega storil.

Dar svobodne volje

Ko je Bog ustvaril prvega človeka, je naredil več kot le telo z možgani. Adama in Eve ni ustvaril, da bi bila nekakšna robota. Vsadil jima je svobodno  voljo. To pa je bil odličen dar, saj je »Bog [. . .] videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro«. (1. Mojzesova 1:31, SSP) Da, »njegovo delo je popolno«. (5. Mojzesova 32:4) Vsi mi cenimo ta dar svobodne volje, ker nočemo, da bi nam kdo vedno govoril, kaj naj mislimo in delamo, ter da ne bi nikoli imeli možnosti v čem izbirati.

Vendar, ali naj bi se ta odlični dar svobodne volje rabilo kar brez omejitev? Na to odgovarja Božja Beseda, in sicer v smernicah, danim zgodnjim kristjanom: »Živite kot svobodni ljudje, vendar ne tako, da bi bila vaša svoboda zagrinjalo zla, ampak kot Božji služabniki.« (1. Petrov 2:16, SSP) Za splošno dobro morajo biti meje. Tako naj bi tudi svobodno voljo uravnaval zakon. Drugače bi prišlo do anarhije.

Čigav zakon?

Čigav zakon naj bi določal ustrezne meje svobode? Odgovor na to vprašanje je povezan s temeljnim razlogom, zakaj Bog dopušča trpljenje. Ker je ljudi ustvaril Bog, najbolje ve, katere zakone naj bi ti ubogali za svoje dobro in dobro drugih. Biblija to takole pove: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.« (Izaija 48:17)

Bistvo je torej: ljudje niso bili ustvarjeni, da bi bili neodvisni od Boga. Bog jih je naredil tako, da sta njihov uspeh in sreča odvisna od poslušnosti njegovim pravičnim zakonom. Božji prerok Jeremija je dejal: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23)

Bog je ljudi podredil svojim fizikalnim zakonom, kot je denimo zakon gravitacije. Podobno jih je podredil moralnim zakonom, zaradi katerih naj bi v družbi vladala složnost. Božja Beseda zato upravičeno spodbuja: »Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj.« (Pregovori 3:5, SSP)

Človeška družina tako brez Božjega vladanja nikoli ne bi mogla uspešno voditi samo sebe. Ljudje bi, iz želje po neodvisnosti od Boga, razvili družbene, ekonomske, politične in verske sisteme, ki bi si med seboj nasprotovali, in ,človek bi vladal ljudem v njih nesrečo‘. (Propovednik 8:9)

Kje se je zalomilo?

Bog je Adamu in Evi priskrbel popoln začetek. Imela sta popolno telo in razum ter rajski vrt za dom. Če bi se podredila Božji vladi, bi ostala popolna in srečna. Sčasoma bi postala starša vsej popolni, srečni človeški  družini, živeči na rajski zemlji. To je bil Božji namen za človeški rod. (1. Mojzesova 1:27–29; 2:15)

Vendar sta naša prastarša zlorabila svobodno voljo. Zmotno sta menila, da sta lahko uspešna neodvisno od Boga. Prostovoljno sta prestopila meje njegovih zakonov. (1. Mojzesova, 3. poglavje) Ker sta zavrnila njegovo vladarstvo, ju ni bil več dolžan ohranjati popolna. ,Popačeno sta ravnala ž njim, nista ostala njegova otroka in madež je bil na njima.‘ (5. Mojzesova 32:5)

Adam in Eva sta po tem, ko sta se izkazala neposlušna Bogu, začela telesno in duševno propadati. Jehova je namreč vir življenja. (Psalm 36:9) Prvi človeški par je torej s tem, ko se je ločil od Jehova, postal nepopoln in je navsezadnje umrl. (1. Mojzesova 3:19) Skladno z zakoni genetskega dedovanja so njuni potomci lahko prejeli le to, kar sta imela njihova starša. In kaj je to bilo? Nepopolnost in smrt. Apostol Pavel je zato zapisal: »Po enem človeku [Adamu] [je] prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12)

Glavno sporno vprašanje – suverenost

Adam in Eva sta z uporom zoper Boga oporekala njegovi suverenosti, to je njegovi pravici do vladanja. Jehova bi ju lahko uničil in začel znova z drugim parom, toda to ne bi rešilo spornega vprašanja, čigavo vladarstvo je upravičeno in najboljše za ljudi. Če pa bi ljudem dal čas, da razvijejo družbene sisteme po svojih lastnih zamislih, bi ti brez kakršnega koli dvoma dokazali, ali je vladarstvo neodvisno od Boga lahko kdaj uspešno.

Kaj nam povedo tisočletja človeške zgodovine? Ljudje so v vseh teh stoletjih preizkusili že veliko družbenih, gospodarskih, političnih in verskih sistemov. Vendar hudobiji in trpljenju še vedno ni konca. Pravzaprav ,hudobni ljudje napredujejo v slabem‘, še posebno v našem času. (2. Timoteju 3:13)

Človeštvo je bilo v 20. stoletju priča vrhuncu znanstvenih in industrijskih dosežkov. Bilo pa je tudi priča najhujšemu trpljenju v vsej svoji zgodovini. In kljub vsem zdravstvenim dosežkom je Božji zakon še vedno resničen: ljudje, ločeni od Boga – vira življenja – zbolijo, se postarajo in umrejo. Kako jasno se je dokazalo, da ljudje ne morejo ,ravnati svojih stopinj‘!

Božja suverenost potrjena

Ta žalostni poizkus neodvisnosti od Boga je enkrat za vselej dokazal, da človeško vladanje, ločeno od Boga, ne more nikoli biti uspešno. Samo Božje vladanje lahko prinese srečo, enotnost, zdravje in življenje. Poleg tega Jehovova zanesljiva Beseda, Biblija, kaže, da živimo v »zadnjih dneh« človekovega vladanja, ki je neodvisno od Boga. (2. Timoteju 3:1–5) Jehova tega ter hudobije in trpljenja ne bo več dolgo dopuščal.

Bog bo kmalu posegel v človeške zadeve. Sveto pismo nam pove: »V dneh teh kraljev [današnjih človeških vlad] ustanovi Bog nebes kraljestvo [v nebesih], ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu [nikoli več ne bodo ljudje vladali zemlji]; vsa ona kraljestva [zdajšnje vlade] pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke«. (Daniel 2:44)

Opravičenje suverenosti Boga Jehova po nebeškem Kraljestvu je tema Biblije. To je bil osrednji del Jezusovega poučevanja. Jezus  je dejal: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14)

Kdo bo takrat, ko bo Božja vlada nadomestila človeško, preživel in kdo ne? V Pregovorih 2:21, 22 nam je zagotovljeno: »Pošteni [kateri podpirajo Božje vladanje] bodo prebivali v deželi in brezmadežni ostanejo v njej. Brezbožne [kateri ne podpirajo Božjega vladanja] pa bodo iztrebili iz dežele.« Psalmist je pod Božjim navdihnjenjem zapel: »Še malo namreč, in brezbožnika ne bo več [. . .] Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru. Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:10, 11, 29)

Čudovit novi svet

Pod vlado Božjega kraljestva bodo tisti, ki bodo preživeli konec sedanje stvarnosti, zaživeli na zemlji, očiščeni hudobije in trpljenja. Človeštvo bo deležno Božjega pouka, in sčasoma bo »vsa zemlja [. . .] polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino«. (Izaija 11:9) Rezultat tega krepilnega, vzgojnega pouka bo resnično miroljubna, složna človeška družba. Tako ne bo več vojn, umorov, nasilja, posilstev, tatvin niti kakršnih koli drugih hudodelstev.

V Božjem novem svetu bo poslušno človeštvo tudi v telesnem pogledu deležno čudovitih koristi. Zbrisane bodo vse posledice upora proti Božjemu vladanju. Nepopolnost, bolezen, starost in smrt bodo stvar preteklosti. Biblija nam zatrjuje: »Noben prebivalec ne poreče: Bolan sem!« Še več, Sveto pismo obljublja: »Tedaj izpregledajo oči slepim in gluhim se odpro ušesa. Tedaj bo hromec skakal kakor jelen in nemega jezik bo prepeval.« (Izaija 33:24; 35:5, 6) Zares bo navdušujoče vsak dan uživati krepko zdravje, in to večno!

Prebivalci tega novega sveta bodo pod Božjim ljubečim vodstvom svojo energijo in spretnosti usmerili v oblikovanje raja po vsej zemlji. Nikoli več ne bo revščine, lakote in brezdomstva, saj Izaijeva prerokba pravi: »Zidali bodo hiše ter v njih prebivali, in sadili vinograde in jedli njih sad. Ne bodo zidali, kdo drugi pa prebival, ne bodo sadili, kdo drugi pa užival.« (Izaija 65:21, 22) Zares, »sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo strašil«. (Miha 4:4)

Zemlja se bo odzvala na ljubečo skrb Boga in poslušnega človeštva. Imamo tile svetopisemski zagotovili: »Veselila se bosta puščava in samotni kraj, in radovala se bo pustinja in  cvela kakor roža. [. . .] Privrele so v puščavi vode in potoki v samoti.« (Izaija 35:1, 6) »Preobilo bode žita v deželi, do vrhov gorá.« (Psalm 72:16)

Kaj pa glede milijard ljudi, ki so umrli? Kateri so v Božjem spominu, bodo obujeni, saj »bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim«. (Dejanja 24:15) Da, mrtvi bodo obujeni. Poučeni bodo o čudovitih resnicah glede Božjega vladarstva in dana jim bo možnost večno živeti v raju. (Janez 5:28, 29)

Z vsem tem bo Bog Jehova popolnoma zasukal strašno stanje trpljenja, bolezni in smrti, ki človeštvo drži v svoji oblasti že tisočletja. Nič več bolezni! Nič več invalidnosti! Nič več smrti! Bog »obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo [. . .] [bo] prešlo.« (Razodetje 21:3, 4)

Tako bo Bog naredil konec trpljenju. Uničil bo ta pokvarjeni svet in uvedel popolnoma novo stvarnost, kjer »prebiva pravičnost«. (2. Petrov 3:13) Kakšna dobra novica je to! Nujno potrebujemo ta novi svet. In ne bo nam ga treba dolgo čakati. Iz izpolnjevanja biblijskih prerokb vemo, da je novi svet tik pred vrati in da Bog ne bo več dolgo dopuščal trpljenja. (Matevž 24:3–14)

[Okvir na strani 8]

Neuspeh človekovega vladanja

Nekdanji nemški kancler, Helmut Schmidt, je glede človekovega vladanja izjavil: »Ljudje [. . .] že od nekdaj le delno vladamo svetu in večino časa zelo slabo. [. . .] Nikoli mu nismo vladali v popolnem miru.« V Human Development Report 1999 so zapisali: »Vse države poročajo, da se zaradi družbenih nemirov, širjenja kriminala in naraščanja nasilja v družini razkraja družbeni sistem. [. . .] Nevarnosti, ki zadevajo ves svet, je vedno več, tako da niso rešljive ne državno ne mednarodno.«

[Slike na strani 8]

,Radovali se bodo v obilosti miru.‘ (Psalm 37:11)

[Navedbe virov slik na strani 5]

Tretja od zgoraj, mati z otrokom: FAO photo/B. Imevbore; spodaj, eksplozija: U.S. National Archives photo