Ostanite stanovitni, kakor da bi videli nevidnega!
Ostanite stanovitni, kakor da bi videli nevidnega!
‚[Mojzes] je bil stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega.‘ (HEBREJCEM 11:27)
1. Kaj presenetljivega je o Bogu rekel Jezus v svojem govoru na gori?
JEHOVA je nevidni Bog. Ko ga je Mojzes zaprosil, ali bi lahko videl njegovo slavo, mu je Jehova odgovoril: »Ne moreš videti obličja mojega, zakaj človek me ne more videti in ostati živ.« (2. Mojzesova 33:20) Apostol Janez pa je zapisal: »Boga ni nikoli nihče videl.« (Janez 1:18) Videti ga ni mogel niti Jezus Kristus, ko je bil kot človek na zemlji. Toda v govoru na gori je rekel: »Blagor jim, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga videli.« (Matevž 5:8) Kaj je s tem mislil?
2. Zakaj Boga ne moremo videti s svojimi fizičnimi očmi?
2 Sveto pismo odkriva, da je Jehova nevidni duh. (Janez 4:24; Kološanom 1:15; 1. Timoteju 1:17) Jezus potemtakem ni hotel reči, da bomo ljudje lahko dejansko videli Jehova s svojimi fizičnimi očmi. Resda bodo maziljeni kristjani, ko bodo obujeni v nebesa kot duhovna stvarjenja, videli Boga Jehova. Toda Boga lahko ‚vidijo‘ tudi ljudje, ki so »čistega srca« in upajo na večno življenje na zemlji. Kako je to mogoče?
3. Kako lahko ljudje dojamemo nekatere Božje lastnosti?
3 Nekaj o Jehovu lahko spoznamo tako, da pozorno opazujemo to, kar je ustvaril. Ob tem nas lahko prevzame njegova moč in spodbujeni smo, da ga priznamo za Boga Stvarnika. (Hebrejcem 11:3; Razodetje 4:11) Apostol Pavel je v zvezi s tem napisal: »Kar se od njega [Boga] ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih.« (Rimljanom 1:20) Torej gre pri Jezusovih besedah, namreč da bo mogoče videti Boga, tudi za zmožnost dojemanja nekaterih Jehovovih lastnosti. Takšen vid temelji na točnem spoznanju, dojemanje pa je duhovno, in sicer z ‚očmi srca‘. (Efežanom 1:18) O Bogu veliko odkrivajo tudi Jezusove besede in dejanja. Jezus je zato rekel: »Kdor je mene videl, je videl Očeta.« (Janez 14:9) Jezus je popolnoma odseval Jehovovo osebnost. Zato če poznamo Jezusovo življenje in nauke, laže vidimo oziroma dojamemo nekatere Božje lastnosti.
Izredno pomembna je duhovnost
4. Kako se pri mnogih danes vidi, da jim manjka duhovnosti?
4 Danes sta vera in prava duhovnost resnično redki. »Vera [. . .] ni last vseh,« je rekel Pavel. (2. Tesaloničanom 3:2) Mnogi so povsem zatopljeni v osebna opravila in ne verjamejo v Boga. Zaradi svojega grešnega vedenja in pomanjkanja duhovnosti ga ne morejo videti z očmi razumevanja, saj je apostol Janez pisal: »Kdor slabo dela, ni videl Boga.« (3. Janezov 11) Ker takšni posamezniki s svojimi fizičnimi očmi ne vidijo Boga, ravnajo, kakor da on ne vidi, kaj počnejo. (Ezekiel 9:9) Na duhovne stvari gledajo zviška, zato si ne morejo pridobiti ‚Božjega spoznanja‘. (Pregovori 2:5) Pavel je zato ustrezno napisal: »Telesni človek pa ne sprejema, kar je Duha Božjega, ker mu je neumnost in ne more tega umeti, ker se mora duhovno razsojati.« (1. Korinčanom 2:14)
5. Katerega dejstva se zavedajo duhovno naravnani ljudje?
5 Toda če smo duhovno naravnani, se bomo stalno zavedali, da Jehova sicer ni Bog, ki bi iskal napake, a kljub temu ve, kdaj nekaj storimo zaradi slabih misli in želja. Resnično, »pred očmi GOSPODOVIMI so pota vsakega in on meri vse steze njegove«. (Pregovori 5:21) Če se pregrešimo, nas ljubezen do Jehova in želja, da ga ne prizadenemo, ženeta, da se pokesamo in ga prosimo odpuščanja. (Psalm 78:41; 130:3)
Kaj nas dela stanovitne?
6. Kaj pomeni biti stanoviten?
6 Jehova je sicer našim očem neviden, vendar nikoli ne pozabimo, da nas on vidi. Če se bomo zavedali njegovega obstoja in bomo prepričani, da je blizu vsem, ki ga kličejo, nam bo to pomagalo, da bomo postali stanovitni – trdni in nepremakljivi v zvestobi njemu. (Psalm 145:18) Lahko smo kakor Mojzes, o katerem je Pavel pisal: »Po veri je zapustil Egipt, ne boječ se jeze kraljeve; stanoviten je bil namreč, kakor da bi videl Nevidnega.« (Hebrejcem 11:27)
7., 8. Zakaj je bil Mojzes lahko pogumen pred faraonom?
7 Mojzes je pri izpolnjevanju od Boga dane naloge, da odvede Izraelce iz egiptovskega suženjstva, pogosto odšel na kraljevi
dvor pred tiranskega faraona, kjer se je trlo verskih in vojaških mogočnikov. Verjetno so bile stene palače polne maliških podob. Toda v nasprotju z vsemi temi maliki, ki so predstavljali nežive egiptovske bogove, je bil Jehova za Mojzesa, čeprav ga ni mogel videti, resničen. Nič čudnega, da se ni bal faraona!8 Kaj je Mojzesa opogumilo, da se je večkrat pojavil pred faraonom? Sveto pismo nam pove, da je bil »ta mož, Mojzes, zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji«. (4. Mojzesova 12:3) Jasno je, da sta mu močna duhovnost in prepričanje, da je Bog z njim, vlivala potrebno moč, da je predstavljal »Nevidnega« pred egiptovskim okrutnim kraljem. Kako pa dokazujejo vero v nevidnega Boga tisti, ki ga ‚vidijo‘ danes?
9. Kako lahko med drugim kažemo stanovitnost?
9 En način, da dokazujemo vero in smo stanovitni, kakor da bi videli Nevidnega, je ta, da pogumno oznanjujemo kljub preganjanju. Jezus je svoje učence posvaril: »Sovražili vas bodo vsi zavoljo imena mojega.« (Lukež 21:17) Rekel jim je tudi: »Hlapec ni večji od gospodarja svojega. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Janez 15:20) In res so kmalu po njegovi smrti pričeli njegove sledilce preganjati, tako da so jim grozili, jih zapirali in pretepali. (Dejanja 4:1–3, 18–21; 5:17, 18, 40) Toda Jezusovi apostoli in drugi učenci so kljub valu preganjanj še naprej goreče oznanjevali dobro novico. (Dejanja 4:29–31)
10. Kako nam to, da zaupamo v Jehovovo zaščito, pomaga v strežbi?
10 Kakor Mojzes se tudi zgodnji Jezusovi sledilci niso bali mnogih vidnih sovražnikov. Jezusovi učenci so verovali v Boga in so bili zmožni prestati hudo preganjanje. Da, bili so stanovitni, kakor da bi videli Nevidnega. Danes nas to, da se nenehno zavedamo Jehovove zaščite, hrabri, vliva nam pogum in moč, da brez strahu oznanjujemo Kraljestvo. »Kdor se človeka boji, si stavi zanko; kdor pa upa v GOSPODA, bode obvarovan,« piše v Božji Besedi. (Pregovori 29:25) Zato se ne umikamo, kakor da bi nas bilo strah preganjanja; niti se svoje strežbe ne sramujemo. Vera nas spodbuja, da pogumno oznanjujemo sosedom, sodelavcem, sošolcem in drugim. (Rimljanom 1:14–16)
Nevidni usmerja svoje ljudstvo
11. Kako so po Petrovih in Judovih besedah nekateri, ki so bili povezani s krščansko občino, kazali, da jim manjka duhovnosti?
11 Vera nam pomaga videti, da Jehova usmerja svojo zemeljsko organizacijo. Zato nismo kritični do tistih, ki v občini nosijo odgovornost. Apostol Peter in Jezusov polbrat Juda sta svarila pred nekaterimi, katerih duhovnost je tako močno opešala, da so žaljivo govorili o moških, ki so med kristjani vodili. (2. Petrov 2:9–12; Juda 8) Ali bi ti nezadovoljneži govorili tako, če bi bil Jehova navzoč tako, da bi ga lahko telesno videli? Seveda ne bi! Toda ker je Bog neviden, ti meseni ljudje niso razmišljali o tem, da so mu odgovorni.
12. Kako naj bi gledali na tiste, ki v občini vodijo?
12 Krščansko občino resda sestavljajo nepopolni ljudje. Starešine delajo napake, ki lahko tu in tam prizadenejo tudi nas osebno. Toda Jehova jih vseeno uporablja za pastirje svoje črede. (1. Petrov 5:1, 2) Duhovno naravnani moški in ženske se zavedajo, da je to en način, po katerem Jehova usmerja svoje ljudstvo. Zato se kristjani varujemo kritičnega, pritoževalnega duha in smo spoštljivi do Božje teokratične ureditve. S poslušnostjo tistim, ki med nami vodijo, kažemo, da vidimo Nevidnega. (Hebrejcem 13:17)
Videti Boga kot našega Velikega poučevalca
13., 14. Kaj vam pomeni videti Jehova kot Velikega poučevalca?
13 Duhovno dojemanje pa je potrebno še na enem področju. Izaija je prerokoval: »Oči tvoje bodo videle učitelje svoje [svojega Velikega poučevalca, NW].« (Izaija 30:20) Da bi uvideli, da nas po Božji zemeljski organizaciji pravzaprav poučuje sam Jehova, je potrebna vera. (Matevž 24:45–47, NW) Ohranjanje dobrih navad preučevanja Biblije in redno obiskovanje krščanskih shodov še ni dovolj, da bi videli Boga kot našega Velikega poučevalca. Treba se je povsem okoriščati Božjih duhovnih priprav. Bolj kot običajno naj bi bili denimo pozorni na to, kako nas Jehova po Jezusu vodi, da nas ne bi duhovno odneslo stran. (Hebrejcem 2:1, SSP)
14 Včasih se je treba še posebej potruditi, da bi nam duhovna hrana povsem koristila. Morda denimo večkrat kar preletimo nekatere biblijske pripovedi, ki jih težko razumemo. Ko beremo reviji Stražni stolp in Prebudite se!, mogoče celo preskočimo nekatere članke, ker nas tema ne zanima najbolj. Ali pa morda pustimo, da nam na krščanskih shodih misli tavajo. Vendar če zavzeto razglabljamo o obravnavanih točkah, lahko ostanemo budni. S tem ko močno cenimo duhovni pouk, ki ga prejemamo, kažemo, da priznavamo Jehova za našega Velikega poučevalca.
Moramo dajati odgovor
15. Kako so nekateri ravnali, kakor da jih Jehova ne vidi?
15 Vera v Nevidnega je še posebej pomembna zato, ker je hudobija v tem ‚času konca‘ tako zelo razširjena. (Daniel 12:4) Nepoštenost in spolna nemorala se bohotita. Seveda si je modro zapomniti, da Jehova opazuje naša dejanja tudi, kadar nas ljudje ne morejo videti. Nekateri so pozabili na to dejstvo. Kadar jih drugi ne vidijo, se morda vedejo nesvetopisemsko. Nekateri se denimo niso uprli skušnjavi in so gledali škodljive zabavne programe ter pornografijo po internetu, televiziji in drugih oblikah sodobne tehnike. Ker so takšne reči lahko počeli v zasebnosti, so ravnali, kakor da jih Jehova ne vidi.
16. Kaj naj bi nam pomagalo podrediti se Jehovovim vzvišenim merilom?
16 Dobro je, da ne pozabimo besed, ki jih je izrekel apostol Pavel: »Vsakdo izmed nas [bo] zase odgovor dajal Bogu.« (Rimljanom 14:12) Moramo se zavedati, da vsakič, ko grešimo, grešimo proti Jehovu. Če to vemo, bomo verjetno laže izpolnjevali njegova visoka merila in se ogibali nečistega vedenja. Biblija nas opominja: »Stvari ni skrite pred njim, temuč vse je golo in razodeto očem njega, ki imamo ž njim opravek.« (Hebrejcem 4:13) Res je, da moramo Bogu dajati odgovor, toda nedvomno je glavni razlog, da izpolnjujemo njegovo voljo in smo zvesti njegovim pravičnim merilom, ta, da ga močno ljubimo. Zato bodimo preudarni pri takšnih rečeh, kot je izbira razvedrila in to, kako se vedemo do nasprotnega spola.
17. S kakšnim zanimanjem nas Jehova opazuje?
17 Jehova se močno zanima za nas, vendar to ne pomeni, da čaka, kdaj bomo naredili kakšno napako in nas bo potem lahko kaznoval. Ne, opazuje nas z ljubečo skrbjo, kakor oče, ki želi nagraditi svoje poslušne otroke. Kako tolažilno je vedeti, da našemu nebeškemu Očetu ugaja naša vera in da »nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo«. (Hebrejcem 11:6, NW) Da bi le brezpogojno verovali Jehovu in ‚mu služili z nerazdeljenim srcem‘! (1. letopisov 28:9)
18. Kakšno zagotovilo dobimo iz Svetega pisma, ker nas Jehova opazuje in vidi našo zvestobo?
18 V Pregovorih 15:3 piše: »Na vsakem kraju so oči GOSPODOVE, gledajoč dobre in hudobne.« Da, Bog gleda hudobne in ravna z njimi po njihovem vedenju. Toda če smo med ‚dobrimi‘, smo lahko prepričani, da Jehova vidi naša dejanja zvestobe. Kako nam okrepi vero spoznanje, da ‚naš trud ni prazen v Gospodu‘ in da Nevidni ne bo ‚pozabil našega dela in ljubezni, ki jo kažemo do njegovega imena‘! (1. Korinčanom 15:58; Hebrejcem 6:10)
Prosimo Jehova, naj nas preišče
19. Kako nam med drugim koristi močna vera v Jehova?
19 Jehovu smo njegovi zvesti služabniki dragoceni. (Matevž 10:29–31) Čeprav je Jehova neviden, nam je lahko resničen in lahko negujemo dragocen odnos z njim. Takšno stališče do nebeškega Očeta nam prinaša mnogo koristi. Močna vera nam pomaga imeti čisto srce in mirno vest pred Jehovom. Nehinavska vera nam tudi preprečuje, da bi živeli dvojno življenje. (1. Timoteju 1:5, 18, 19) Z neomajno vero v Boga dajemo dober zgled in lahko pozitivno vplivamo na tiste okoli nas. (1. Timoteju 4:12) Poleg tega s takšno vero pospešujemo boguvšečno vedenje, s čimer razveseljujemo Jehovovo srce. (Pregovori 27:11)
20., 21. a) Zakaj je zaželeno, da nas Jehova pozorno gleda? b) Kako lahko besede iz Psalma 139:23, 24 uporabimo na sebi?
20 Če smo resnično modri, nas bo veselilo, da Jehova bedi nad nami. Ne želimo si samo tega, da nas vidi, temveč tudi, da temeljito preišče naše misli in dejanja. Dobro je, če Jehova v molitvi prosimo, naj nas preišče in ugotovi, ali imamo kakšne napačne nagibe. On nam lahko zanesljivo pomaga, da se s težavami spoprimemo in se po potrebi spremenimo. Psalmist David je ustrezno pel: »Preiskuj me, Bog mogočni, in spoznaj srce moje, izkusi me in spoznaj misli moje, in glej, hodim li po potu, ki pelje v trpljenje [ali je pri meni pot bridkosti, SSP], in vodi me po večnem potu.« (21 David je rotil Jehova, naj ga preišče in vidi, ali je v njem »pot bridkosti«. Ali ne hrepenimo tudi mi kakor psalmist po tem, da bi Bog preiskal naše srce in videl, ali imamo kaj napačnih motivov? Prosimo torej v veri Jehova, naj nas preišče. Kaj pa, če nas muči skrb zaradi kake napake ali če je v nas kaj kvarnega? Potem še naprej iskreno molimo k našemu ljubečemu Bogu Jehovu in se ponižno podredimo vodstvu njegovega svetega duha in nasvetom njegove Besede. Trdno smo lahko prepričani, da nam bo priskočil na pomoč, da bi hodili po poti, ki vodi v večno življenje. (Psalm 40:11–13)
22. Kako naj bi bili odločeni ravnati v zvezi z Nevidnim?
22 Da, če bomo izpolnjevali to, kar od nas pričakuje Jehova, nas bo blagoslovil z večnim življenjem. Seveda moramo priznavati njegovo moč in oblast, kakor je to storil apostol Pavel, ki je zapisal: »Kralju vekov pa, neminljivemu, nevidnemu, edinemu Bogu, čast in slava na vekov veke! Amen.« (1. Timoteju 1:17) Vedno dokazujmo takšno iskreno strahospoštovanje do Jehova. In ne glede na to, kaj se zgodi, nikoli ne omahujmo v odločenosti, da bomo stanovitni, kakor da bi videli Nevidnega.
Kako bi odgovorili?
• Kako lahko ljudje vidimo Boga?
• Kako bomo ravnali med preganjanjem, če nam je Jehova resničen?
• Kaj pomeni videti Jehova kot našega Velikega poučevalca?
• Zakaj naj bi si želeli, da nas Jehova preišče?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 18]
Mojzes se ni bal faraona, temveč je ravnal, kakor da bi videl nevidnega Boga, Jehova
[Slika na strani 21]
Nikoli ne ravnajmo tako, kakor da nas Jehova ne vidi
[Slika na strani 23]
Ker vidimo Boga kot našega Velikega poučevalca, si ga iskreno prizadevamo spoznati