Ali imate nesmrtnega duha?

»VSAKO pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti,« je zapisal apostol Pavel. (2. Timoteju 3:16) Da, Biblija je knjiga resnice, ki prihaja od pravega Boga, Jehova. (Psalm 83:18)

Ker je Jehova stvarnik vsega, tudi ljudi, dobro ve, kaj se zgodi z nami, ko umremo. (Hebrejcem 3:4; Razodetje 4:11) V svojo navdihnjeno Besedo, Biblijo, je dal zapisati zanesljive in zadovoljive odgovore na vprašanja glede tega, kaj je po smrti.

Kaj je duh?

Osnovni pomen besed, ki se v Bibliji prevajata z »duh«, je »dih, sapa«. Toda to pomeni veliko več kot samo dihanje. Biblijski pisec Jakob je denimo zapisal: »Telo brez duha [je] mrtvo.« (Jakob 2:26) Duh torej oživlja telo.

Ta oživljajoča sila ne more biti zgolj sapa oziroma zrak, ki gre skozi pljuča. Zakaj ne? Ko namreč človek preneha dihati, je po besedah, zapisanih v The World Book Encyclopedii, v telesnih celicah še vedno kratek čas, »nekaj minut«, življenje. Prav zaradi tega je oživljanje lahko uspešno. Toda ko življenjska iskra v telesnih celicah enkrat ugasne, je ves trud, da bi koga vrnili v življenje, zaman. Vsa sapa oziroma ves zrak tega sveta ne more oživiti niti ene celice. Duh je torej nevidna življenjska sila, življenjska iskra, ki ohranja celice in človeka pri življenju. To življenjsko silo pa vzdržuje dihanje. (Job 34:14, 15)

Ali je ta duh dejaven samo v ljudeh? Biblija nam glede tega pomaga do pravilnega sklepa. Modri kralj Salomon je priznal, da ‚imajo vsi enak dih [duh, NW]‘, ljudje in živali, ter vprašal: »Kdo pozna dih [duh, NW] otrok človeških, če gre navzgor, in dih [duh, NW] živine, če gre navzdol k zemlji?« (Propovednik 3:19–21) Torej, tako za ljudi kakor za živali je rečeno, da imajo duha. Kako je to mogoče?

Duh oziroma življenjsko silo lahko primerjamo z električnim tokom, ki teče skozi  stroj ali neko napravo. Nevidna elektrika lahko opravi različne naloge, odvisno pač od naprave, ki jo napaja. Na primer, električna peč lahko ogreva, računalnik obdeluje podatke in televizija prenaša sliko in zvok. Kljub temu pa električni tok nikoli ne privzame značilnosti naprave, ki jo aktivira. Ostaja enostavno sila. Podobno življenjska sila ne privzema značilnosti bitij, ki jih oživlja. Nima ne osebnosti niti sposobnosti razmišljanja. Ljudje in živali ‚imajo vsi enak dih [duh, NW]‘. (Propovednik 3:19) Potemtakem človekov duh po smrti ne živi še naprej kot duhovno bitje na nekem drugem svetu.

V kakšnem stanju so torej mrtvi? In kaj se zgodi z duhom, ko človek umre?

»V prah se povrneš«

Ko je prvi človek Adam namerno prekršil Božjo zapoved, mu je Bog dejal: »V potu obraza svojega uživaj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si bil vzet iz nje; kajti prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19) Kje je bil Adam, preden ga je Jehova ustvaril iz zemeljskega prahu? Nikjer! Enostavno ni obstajal. Ko je torej Bog Jehova rekel, da se bo Adam ‚povrnil v zemljo‘, je to pomenilo, da bo umrl in se povrnil v zemeljske elemente. Adam ni bil prenešen v duhovni svet. Ob smrti se je povrnil v neobstoj. Njegova kazen je bila smrt, stanje brez življenja, ne pa prenos v neki drug svet. (Rimljanom 6:23)

Kako pa je z drugimi, ki so umrli? Njihovo stanje je jasno opisano v Propovedniku 9:5, 10, kjer beremo: »Mrtvi pa ničesar ne vedo [. . .] ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti.« Smrt je torej stanje neobstoja. Psalmist je zapisal, da človeku ob smrti »duh [. . .] izide, pa se povrne [človek] v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove«. (Psalm 146:4)

Jasno je torej, da mrtvi ne obstajajo. Ne morejo ničesar vedeti. Ne morejo vas videti, slišati niti se pogovarjati z vami. Ne morejo vam niti pomagati niti škoditi. Prav gotovo se vam jih ni treba bati. Kako pa je s tem, da ob smrti duh »izide« iz človeka?

Duh »se vrne k Bogu«

V Bibliji piše, da se ob človekovi smrti »duh [. . .] vrne k Bogu, ki ga je dal«. (Propovednik 12:7) Ali to pomeni, da neko duhovno bitje dobesedno potuje skozi vesolje k Bogu? Sploh ne! V Bibliji se beseda »vrne« ne uporablja vedno za dejanski premik iz enega kraja v drug kraj. Nezvestim  Izraelcem je bilo na primer rečeno: »Vrnite se k meni in jaz se vrnem k vam, govori GOSPOD nad vojskami.« (Malahija 3:7, SSP) Izrael naj bi se k Jehovu ‚vrnil‘ tako, da bi se obrnil proč od napačnih del ter se ponovno pokoril Božji pravični poti. To, da bi se Jehova ‚vrnil‘ k Izraelu, pa naj bi pomenilo, da bi se na svoje ljudstvo zopet obrnil z naklonjenostjo. Pri besedni zvezi ‚vrniti se‘ je v obeh primerih šlo za stališče, ne pa za nekakšno dobesedno premestitev z enega geografskega mesta na drugega.

Podobno tudi ob smrti, ko se duh »vrne« k Bogu, ni nikakršnega dejanskega premika z zemlje v nebesa. Ko življenjska sila enkrat zapusti človeka, mu jo lahko obnovi samo Bog. Duh se torej »vrne k Bogu« v tem smislu, da je vsako upanje za prihodnje življenje tega človeka sedaj popolnoma odvisno od Boga.

Upoštevajte na primer, kaj v Svetem pismu piše o smrti Jezusa Kristusa. Evangelijski pisec Lukež poroča: »Jezus zakliče z močnim glasom in reče: Oče, v tvoje roke izročam duha svojega! In rekši to, izdahne.« (Lukež 23:46) Ko je iz Jezusa duh izšel, Jezus ni dobesedno odšel v nebesa. Obujen je bil namreč šele tretji dan po smrti in 40 dni zatem se je dvignil v nebesa. (Dejanja 1:3, 9) Ko je umiral, je svojega duha zaupal v Očetove roke. Bil je popolnoma prepričan, da ga lahko Jehova vrne v življenje.

Da, Bog človeku lahko vrne življenje. (Psalm 104:30) Kakšno veličastno upanje se nam obeta!

Zanesljivo upanje

V Bibliji piše: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih [spominskih grobnicah, NW], glas njegov [Jezusov] in pridejo ven.« (Janez 5:28, 29) Da, Jezus Kristus je obljubil, da bodo vsi, ki so v Jehovovem spominu, obujeni oziroma vrnjeni v življenje. Med njimi bodo vsekakor ti, ki so živeli pravično kot Jehovovi služabniki. Toda milijone drugih ljudi je umrlo, ne da bi pokazali, ali so se pripravljeni ravnati po Božjih pravičnih merilih. Takšni morda niso poznali Jehovovih zahtev ali pa so imeli premalo časa, da bi naredili potrebne spremembe. Tudi taki posamezniki so v Božjem spominu in bodo obujeni, saj v Bibliji piše: »Bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Dejanja 24:15)

Danes je zemlja polna sovraštva, sporov, nasilja, prelivanja krvi, onesnaževanja in bolezni. Če bi se mrtvi vrnili v življenje na takšno zemljo, bi bila vsakršna sreča, ki bi jo to prineslo, prav gotovo kratkotrajna. Toda Stvarnik je obljubil, da bo kmalu odstranil sedanjo svetovno družbo, ki je pod nadzorom Satana Hudiča. (Pregovori 2:21, 22; Daniel 2:44; 1. Janezov 5:19) Pravična človeška družba, ‚nova zemlja‘, bo takrat nekaj prečudovito resničnega. (2. Petrov 3:13)

Takrat »noben prebivalec ne bo več rekel: ‚Bolan sem.‘« (Izaija 33:24, SSP) Celo tesnobe, ki jo prinese smrt, ne bo več, saj bo Bog ‚obrisal vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo‘. (Razodetje 21:4) Kakšno upanje je to za vse, ki so v »spominskih grobnicah«!

Ko bo Jehova z zemlje zbrisal hudobijo, ne bo uničil pravičnih skupaj s hudobnimi. (Psalm 37:10, 11; 145:20) Pravzaprav bo »velika množica« ljudi »iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov« preživela ‚veliko stisko‘, v kateri bo uničen današnji hudobni svet. (Razodetje 7:9–14)  Velika množica bo tako lahko izrazila dobrodošlico obujenim.

Ali hrepenite po tem, da bi zopet videli svoje drage? Ali bi radi živeli večno na rajski zemlji? Potem si morate pridobiti točno spoznanje o tem, kaj Bog hoče in kaj namerava. (Janez 17:3) Jehova hoče, da »se rešijo vsi ljudje in pridejo do [točnega, NW] spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:3, 4)

[Slika na strani 4]

»Prah si in v prah se povrneš.«

[Slika na strani 5]

Duh lahko primerjamo z elektriko

[Slika na strani 7]

Vstajenje bo prineslo večno radost