Imejte vero, kakršno je imel Abraham!
Imejte vero, kakršno je imel Abraham!
»Tisti, ki so iz vere, [so] sinovi Abrahamovi.« (GALATOM 3:7)
1. Kako se je Abram spoprijel z novo preizkušnjo v Kanaanu?
ABRAM je iz poslušnosti Jehovovi zapovedi zapustil udobno življenje v Uru. V naslednjih letih je doživljal nevšečnosti, ki so bile šele priprava za preizkušnjo vere, s katero se je srečal v Egiptu. V biblijskem poročilu piše: »Bila pa je lakota v deželi.« Kako lahko bi zaradi tega Abram postal zagrenjen! Vendar je praktično ukrepal, da bi poskrbel za svojo družino. »Abram [je šel] doli v Egipt, da bi tujčeval ondi, ker huda lakota je bila v deželi.« Toda Abramova velika družina v Egiptu ni mogla ostati neopažena. Ali je Jehova izpolnil svoje obljube in Abrama zaščitil pred hudim? (1. Mojzesova 12:10; 2. Mojzesova 16:2, 3)
2., 3. a) Zakaj je Abram zamolčal pravo identiteto svoje žene? b) Kako je Abram v teh okoliščinah ravnal z ženo?
2 V Prvi Mojzesovi knjigi 12:11–13 beremo: »Ko je bil že blizu, da pride v Egipt, reče Saraji, ženi svoji: Glej, znam, da si žena lepe postave. Lahko se zgodi, ko te zagledajo Egipčani in reko: Ta je žena njegova, da me ubijejo, tebe pa ohranijo živo. Reci, prosim, da si sestra moja, da mi bo dobro zaradi tebe in da bom živel zavoljo tebe.« Čeprav je Saraj imela že več kot 65 let, je bila še vedno osupljivo lepa. Zato je bilo Abramovo življenje v nevarnosti. * (1. Mojzesova 12:4, 5; 17:17) Še važnejše pa je to, da je šlo za zadeve, povezane z Jehovovim namenom, saj je Jehova rekel, da bodo po Abramovem semenu blagoslovljeni vsi narodi na zemlji. (1. Mojzesova 12:2, 3, 7) Ker je bil Abram še vedno brez otrok, je moral ostati živ.
3 Abram je ženo prosil, naj ravna tako, kot sta se dogovorila, torej naj drugim reče, da je njegova sestra. Upoštevajmo, da Abram kljub patriarhalni avtoriteti svojega položaja ni zlorabljal, temveč je vzbudil njeno sodelovanje in podporo. (1. Mojzesova 12:11–13; 20:13) Abram je tako dal dober zgled možem, da so kot glavarji ljubeči, Saraj pa je zgled za današnje žene s svojo pokornostjo. (Efežanom 5:23–28; Kološanom 4:6)
4. Kako naj bi se vedli današnji zvesti Božji služabniki, kadar je v nevarnosti življenje njihovih bratov in sester?
4 Saraj je lahko rekla, da je Abramova sestra, ker je tudi res bila njegova polsestra. (1. Mojzesova 20:12) Poleg tega Abram ni bil dolžan odkrivati informacij ljudem, ki do njih niso bili upravičeni. (Matevž 7:6) V sodobnem času zvesti Božji služabniki poslušajo biblijsko zapoved, naj bodo pošteni. (Hebrejcem 13:18) Če bi bili, na primer, pod prisego na sodišču, ne bi nikoli lagali. Vendar ko je v nevarnosti fizično ali duhovno življenje njihovih bratov in sester, denimo med preganjanjem ali državljanskimi nemiri, poslušajo Jezusov nasvet, naj bodo »previdni kakor kače in preprosti [nepokvarjeni, SSP] kakor golobje«. (Matevž 10:16; glej Stražni stolp, 1. november 1996, 18. stran, 19. odstavek.)
5. Zakaj je bila Saraj pripravljena ustreči Abramovi prošnji?
5 Kako se je Saraj odzvala na Abramovo prošnjo? Apostol Peter njej podobne žene opisuje kot takšne, ki ‚upajo v Boga‘. Saraj je zato lahko razumela duhovne vidike, povezane z njihovim položajem. Poleg tega je ljubila in spoštovala svojega moža. Zato se je odločila, da bo ‚podložna svojemu možu‘ in zamolčala, da je poročena. (1. Petrov 3:5) Seveda se je s takšnim ravnanjem izpostavila nevarnosti. »Ko je prišel Abram v Egipt, [. . .] so videli Egipčani ženo, da je silno lepa. In videli so jo knezi Faraonovi in so jo hvalili pred Faraonom, in žena je bila vzeta v hišo Faraonovo.« (1. Mojzesova 12:14, 15)
Jehovova rešitev
6., 7. V kakšni stiski sta se znašla Abram in Saraj ter kako je Jehova rešil Saraj?
6 V kakšni stiski sta se tedaj znašla Abram in Saraj! Videti je bilo, da je Saraj pred tem, da bo posiljena. Poleg tega je faraon, ki se ni zavedal Sarajinega pravega zakonskega stanu, Abrama obsipaval z darili, tako »da je imel ovac ter volov in oslov ter hlapcev in dekel in velblodov«. * (1. Mojzesova 12:16) S kakšnim prezirom je moral gledati na ta darila! Toda naj je bilo stanje videti še tako slabo, Jehova Abrama ni zapustil.
7 »Ali udari GOSPOD z velikimi stiskami Faraona in hišo njegovo zaradi Saraje, žene Abramove.« (1. Mojzesova 12:17) Na neki nerazodet način je faraon izvedel pravi vzrok teh ‚stisk‘. Na to se je takoj odzval: »In pokliče Faraon Abrama ter reče: Kaj si mi to storil? Zakaj mi nisi povedal, da je tá žena tvoja? Zakaj si rekel: Sestra je moja? In vzel sem jo, da mi bodi žena. In sedaj, glej, tu imaš ženo svojo, vzemi jo in odidi! Tedaj ukaže Faraon zanj možem, ki so ga spremili in ženo njegovo in vse, kar je imel.« (1. Mojzesova 12:18–20; Psalm 105:14, 15)
8. Kakšno zaščito Jehova obljublja današnjim kristjanom?
8 Danes nam Jehova ne jamči, da nas bo obvaroval pred smrtjo, zločini, lakoto ali naravnimi nesrečami. Obljubil pa je, da nam bo vedno omogočil zaščito pred vsem, kar bi lahko ogrozilo našo duhovnost. (Psalm 91:1–4) To dela predvsem tako, da nas pravočasno svari po svoji Besedi in ‚zvestem in preudarnem sužnju‘. (Matevž 24:45, NW) Kaj pa, če je zaradi preganjanja v nevarnosti življenje? Lahko se sicer zgodi, da kdo umre, toda Bog nikoli ne bo dovolil, da bi iztrebili njegovo ljudstvo kot celoto. (Psalm 116:15) Če koga od zvestih doleti smrt, smo lahko prepričani, da bo imel vstajenje. (Janez 5:28, 29)
Žrtve za ohranitev miru
9. Kaj kaže, da se je Abram v Kanaanu nenehno selil?
9 V Kanaanu je lakota očitno minila, zato je »Abram [. . .] odšel iz Egipta proti Negebu [polsuho področje južno od judovskega višavja]. Z njim je šla njegova žena, vse, kar je imel, in Lot. Abram je bil silno bogat z živino, s srebrom in z zlatom.« (1. Mojzesova 13:1, 2, SSP) Tamkajšnji prebivalci so zato v njem gotovo videli mogočnega in vplivnega moža, velikega poglavarja. (1. Mojzesova 23:6) Abram pa se tam ni želel naseliti in se vplesti v politiko Kanaancev. Namesto tega je ‚šel po svojih potih z južne strani [od Negeba, SSP] do Betela, tja do kraja, kjer je bil prej šator njegov, med Betelom in Ajem.‘ Kakor vedno je povsod, kamor koli je šel, na prvo mesto dal čaščenje Jehova. (1. Mojzesova 13:3, 4)
10. Kakšen problem se je pojavil med Abramovimi in Lotovimi pastirji ter zakaj ga je bilo pomembno hitro rešiti?
10 »A tudi Lot, ki je šel z Abramom, je imel črede ovac in goved in šatore. Zato jima je bila pretesna tista pokrajina, da bi skupaj bivala, ker imetja njunega je bilo mnogo, in nista mogla bivati skupaj. In bil je prepir med čredniki Abramovimi in čredniki Lotovimi; in Kanaanec in Ferizejec sta bivala tedaj v deželi.« (1. Mojzesova 13:5–7) V pokrajini ni bilo dovolj vode in paše za Abramove in Lotove črede. Zato je med pastirji prišlo do napetosti in so postali razdražljivi. Njihovi prepiri niso bili primerni za častilce pravega Boga. Če bi se še naprej prepirali, bi med njimi lahko nastal nepremostljiv prepad. Kako se je torej Abram lotil zadeve? Lota je po smrti njegovega očeta posvojil in ga verjetno vzgajal, kakor svojega sina. Ali ni bil kot starejši upravičen do najboljšega?
11., 12. Kaj je Abram velikodušno ponudil Lotu in zakaj Lotova odločitev ni bila modra?
11 »Abram [pa reče] Lotu: Nikar ne bodi prepira med menoj in teboj, med mojimi pastirji in pastirji tvojimi, ker moža brata sva. Ni li vsa dežela pred teboj? Loči se, prosim, od mene: če torej na levo, pojdem jaz na desno, če pa na desno, pojdem na levo.« Blizu Betela je kraj, znan kot »ena največjih razglednih točk v Palestini«. Morda je tam ‚Lot povzdignil oči in videl vso ravan Jordanovo, da jo je povsod namakala voda, preden je GOSPOD pokončal Sodomo in Gomoro, kakor vrt GOSPODOV, kakor deželo Egiptovsko, do tja, kjer se pride v Zoar‘. (1. Mojzesova 13:8–10)
12 V Bibliji je Lot opisan kot ‚pravičen‘, vendar v tem primeru zaradi nekega razloga ni dal prednosti Abramu in prav tako ni videti, da bi ga kot starejšega moža vprašal za nasvet. (2. Petrov 2:7) »Izvoli si Lot vso ravan Jordanovo; in napoti se Lot proti jutru, in ločita se drug od drugega. Abram je bival v pokrajini Kanaanski, Lot pa je bival v mestih one ravnine in pomikal prav do Sodome šatore svoje.« (1. Mojzesova 13:11, 12) Sodoma je bila cvetoče mesto, ki je ponujalo mnogo gmotnih koristi. (Ezekiel 16:49, 50) Z gmotnega vidika je bila Lotova odločitev morda videti modra, toda z duhovnega je bila nespametna. Zakaj? Ker so bili »Sodomljani [. . .] hudobni in veliki grešniki pred GOSPODOM«, piše v Prvi Mojzesovi knjigi 13:13. Lotova odločitev, da se preseli v tisti kraj, je družini pozneje povzročila mnogo gorja.
13. Kako Abramov zgled pomaga kristjanom, ki se morda vpletejo v kakšen finančni spor?
13 Abram pa je veroval v Jehovovo obljubo, da bo njegovo seme navsezadnje imelo v lasti vso deželo; ni se prerekal zaradi majhnega dela te dežele. Velikodušno je ravnal skladno z načelom, ki je bilo pozneje zapisano v Prvem listu Korinčanom 10:24: »Nihče naj ne išče svojega, temuč vsak dobro drugega.« To je dober opomin za tiste, ki se morda zapletejo v finančni spor s sovernikom. Nekateri so, namesto da bi poslušali nasvet iz Matevževega evangelija 18:15–17, brate ali sestre privedli pred sodišče. (1. Korinčanom 6:1, 7) Abramov zgled kaže, da je boljše utrpeti finančno izgubo, kakor pa osramotiti Jehovovo ime ali pokvariti mir v krščanski občini. (Jakob 3:18)
14. Kako naj bi bil Abram blagoslovljen za svojo velikodušnost?
14 Abram naj bi bil za svojo velikodušnost nagrajen. Bog je objavil: »Naredim seme tvoje kakor prah zemlje: ako more kdo prah zemlje sešteti, sešteje tudi tvoje seme.« Kako spodbudno je moralo biti to razodetje za Abrama, ki ni imel otrok! Zatem pa mu je Bog naročil: »Vstani, obhodi deželo to po dolgosti njeni in po širokosti, zakaj dati ti jo hočem.« (1. Mojzesova 13:16, 17) Abramu torej ni bilo dovoljeno, da bi se udobno naselil v kakšnem mestu. Ostal naj bi ločen od Kanaancev. Podobno morajo tudi današnji kristjani ostati ločeni od tega sveta. Nimajo se za boljše od drugih, vendar nimajo tesnejših stikov z nobenim, ki bi jih lahko zvabil v nesvetopisemsko vedenje. (1. Petrov 4:3, 4)
15. a) Kakšen je morda bil pomen Abramovega potovanja? b) Kakšen zgled je dal Abram današnjim krščanskim družinam?
15 V biblijskih časih je imel človek pravico, da je področje, ki naj bi ga dobil v last, prej pregledal. Potovanje po tej deželi je zato Abrama morda nenehno spominjalo, da bo ta nekega dne pripadala njegovim potomcem. Ubogljivo je »[še naprej, NW] šotoril ter prišel in se naselil pri Mamrejevih hrastih, ki so pri Hebrónu. Tam je postavil oltar GOSPODU.« (1. Mojzesova 13:18, SSP) Abram je ponovno pokazal, da je oboževanju dajal največjo prednost. Ali v vaši družini dajete družinskemu pouku, molitvi in obiskovanju shodov prednost pred vsem drugim?
Napadi sovražnikov
16. a) Zakaj začetne besede v Prvi Mojzesovi knjigi 14:1 zvenijo zlovešče? b) Kakšen je bil razlog za vdor štirih kraljev z vzhoda?
16 »Zgodi se pa za časov Amrafela, kralja sinearskega, Arjoha, kralja elasarskega, Kedorlaomerja, kralja elamskega *, in Tideala, kralja narodov, da so ti začeli vojsko.« V izvirni hebrejščini začetne besede (»Zgodi se pa za časov . . .«) zvenijo zlovešče, nakazujejo na »obdobje preizkušnje, ki se konča z blagoslovom«. (1. Mojzesova 14:1, 2, podčrtna opomba v NW) Preizkušnja se je pričela, ko so ti štirje kralji z vzhoda s svojo vojsko vdrli v Kanaan in deželo pustošili. In s kakšnim ciljem? Da bi zadušili upor petih mest: Sodome, Gomore, Adame, Seboima in Bele. Tako »so šli združeni proti dolini Sidimski, to je sedaj Slano morje« in na poti zlomili vsak upor. Tam blizu pa je živel Lot z družino. (1. Mojzesova 14:3–7)
17. Zakaj je bilo to, da so Lota odpeljali kot ujetnika, za Abrama preizkus vere?
17 Kanaanski kralji so se z vsemi silami upirali napadalcem, vendar so doživeli ponižujoč poraz. »In oni so vzeli vse blago iz Sodome in Gomore in ves njih živež ter so odšli. Ujeli so pa tudi Lota, sina brata Abramovega, ki je prebival v Sodomi, z blagom njegovim in so odšli.« Novica o vsem tem opustošenju je kmalu dosegla Abrama, saj 1. Mojzesova 14:8–14) Kakšen preizkus vere je to bil! Ali je Abram gojil zamero do svojega nečaka, ker si je ta vzel najboljši del dežele? Spomnimo se tudi, da so ti napadalci prišli iz njegove domovine, Sinearja. Bojevati se proti njim bi pomenilo zapraviti vsako možnost vrnitve domov. Poleg tega pa, kako bi Abram lahko ukrepal proti vojski, ki je niso mogle premagati vse kanaanske vojaške sile skupaj?
beremo: »In pride eden ubežnikov povedat to Abramu Hebrejcu, ki je bival pri hrastih Mamreja Amorejca, brata Eskolovega in Anerjevega, ki sta bila zaveznika Abramova. [. . .] Slišal [je torej] Abram, da so ujetega odpeljali bratiča njegovega.« (18., 19. a) Kako je lahko Abram rešil Lota? b) Komu je priznal zasluge za to zmago?
18 Abram je ponovno brezpogojno zaupal v Jehova. »Sklical [je] svoje izurjene može, rojene v njegovi hiši, tristo osemnajst ljudi, in jih zasledoval do Dana. Ponoči je razdelil svoje može in z njimi napadel sovražnike. Premagal jih je in jih zasledoval do Hobe, ki je severno od Damaska. In spravil je nazaj vse imetje in tudi svojega brata in njegovo premoženje je spravil nazaj, z ženami in drugimi ljudmi vred.« (1. Mojzesova 14:14–16, SSP) Abram je z močno vero v Jehova vodil do zmage skupino, ki je bila neprimerno manjša od nasprotnikove, ter rešil Lota z družino. Tedaj je Abram srečal Melhizedeka, kralja-duhovnika iz Salema. »Melhizedek pa, kralj v Salemu, prinese kruha in vina; bil je namreč duhovnik Boga mogočnega, Najvišjega. In blagoslovi ga, govoreč: Blagoslovljen bodi Abram od Boga mogočnega, Najvišjega, Stvarnika nebes in zemlje; in hvaljen bodi Bog mogočni, Najvišji, ki je izdal sovražnike tvoje v roko tvojo! In dá mu Abram desetino od vsega.« (1. Mojzesova 14:18–20)
19 Da, zmaga je pripadala Jehovu. Abram je zaradi svoje vere spet okusil Jehovovo rešitev. Današnje Božje ljudstvo ne sodeluje v dobesednih bojih, srečuje pa se z mnogimi preizkušnjami in izzivi. V naslednjem članku bomo videli, kako nam jih lahko Abramov zgled pomaga uspešno prestati.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 2 Po Insight on the Scriptures (ki so ga izdali Jehovove priče) v »nekem staroveškem papirusu piše, da je neki faraon pooblastil oborožene može, da so ugrabili privlačno ženo, njenega moža pa ubili«. Abramov strah torej ni bil neupravičen.
^ odst. 6 Med deklami, ki jih je takrat dobil Abram, je morda bila tudi Agara, ki je pozneje postala njegova priležnica. (1. Mojzesova 16:1)
^ odst. 16 Nekoč so kritiki trdili, da Elam v Sinearju nikoli ni imel tolikšnega vpliva in da je pripoved o Kedorlaomerjevem napadu izmišljena. Razpravo o arheoloških dokazih, ki podpirajo biblijsko poročilo, najdete v Stražnem stolpu, 1. julij 1989, strani 4–7, v angleščini.
Ali ste opazili?
• Kako je lakota v kanaanski deželi preizkusila Abramovo vero?
• Kako sta Abram in Saraj dala dober zgled današnjim možem in ženam?
• Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Abram rešil spor med svojimi in Lotovimi služabniki?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 22]
Abram ni uveljavljal svojih pravic, temveč je dal Lotovo dobro pred svoje lastno
[Slika na strani 24]
Abram je z rešitvijo nečaka Lota pokazal, da se zanaša na Jehova