Kaj je resnično vredno?

Imeti nekaj zares vrednega je lahko razveseljujoče. Kaj pa bi to lahko bilo? Velika vsota denarja? Drag oziroma eksotičen nakit? Slava in pomembnost? Mnogi takšne stvari nadvse cenijo. Kdor jih ima, je lahko preskrbljen, dá svojemu življenju dodatni smisel ali si teši notranjo potrebo po priznanju in dosegi nečesa. Ali se trudimo doseči te stvari, v upanju, da se bodo z njimi izpolnili naši cilji in stremljenje za prihodnost?

LJUDJE povečini vrednotimo kaj na podlagi tega, kako to poteši naše potrebe ali zadovolji osebne želje. Radi imamo reči, ki nas navdajajo z občutkom blaginje in obetajo varno prihodnost. Cenimo reči, ki nam takoj pomagajo, dajo uteho oziroma priznanje. Toda vrednotiti stvari na podlagi naših želja in zanimanj, ki se spreminjajo, je plitvo in kratkovidno. Resnično vrednost v resnici določa to, kar je po našem razumevanju naša največja potreba.

Katera je naša največja potreba? Vse je brez vrednosti, če ni temeljne sestavine: življenja. Če nimamo življenja, ne obstajamo. Staroizraelski kralj Salomon je napisal: »Mrtvi pa ničesar ne vedo [. . .] Ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti.« (Propovednik 9:5, 10) Če nas prehiti smrt, smo prisiljeni zapustiti vse, kar imamo. Torej najbolj potrebujemo nekaj, kar nam bo ohranjalo življenje. Kaj je to?

Kaj nam bo ohranjalo življenje?

»Denar je obrana [zaščita, NW],« je izjavil kralj Salomon. (Propovednik 7:12) Če imamo dovolj denarja, si lahko priskrbimo hrano in udoben dom. Denar nam lahko omogoči, da okusimo radost potovanja v daljne kraje. Z njim se lahko oskrbimo z nujnimi rečmi, kadar zaradi starosti ali bolezni ne  moremo več delati. Imeti ga prinaša veliko prednosti. Vendar nam denar ne more ohraniti življenja. Apostol Pavel je Timoteja opominjal: »Bogatinom v sedanjem svetu zapoveduj, naj se ne prevzemajo, niti ne stavijo upa v bogastva negotovost, ampak v živega Boga.« (1. Timoteju 6:17) Niti z vsem denarjem na svetu si ne moremo kupiti življenja.

Razmislite o izkušnji moža po imenu Hitoši. Odraščal je v revščini, zato si je močno želel obogateti. V moč denarja je tako zelo verjel, da je menil, da se lahko z njim kupi celo ljudi. Potem pa je k njegovim vratom pristopil moški in ga vprašal, ali vé, da je zanj umrl Jezus Kristus. Vprašanje je Hitošiju prebudilo radovednost, ker je mislil, da za človeka, kot je on, nihče ne bi umrl. Obiskal je javni biblijski govor in s presenečenjem slišal opomin, naj ‚obdržimo preprosto oko‘. Govornik je pojasnil, da je »preprosto« oko daljnovidno in osredinjeno na duhovne stvari. (Lukež 11:34) Hitoši je namesto pehanja za denarjem začel dajati na prvo mesto v življenju duhovne vrednote.

Gmotno imetje nam tudi lahko prinese nekoliko stabilnosti in varnosti. Obilje nas lahko reši skrbi zaradi vsakdanjih potreb. Lep dom v prijetni soseski nam lahko daje občutek, da smo nekaj dosegli. Elegantne obleke in dober avto nam lahko prinesejo občudovanje drugih.

‚Uživati dobro pri vsem trudu svojem‘, je blagoslov. (Propovednik 3:13) Imeti presežek tudi lahko omogoči, da naši ljubljeni lahko ‚počivajo, jejo, pijejo in se veselijo‘. Seveda pa imajo gmotne stvari samo kratkotrajno vrednost. Jezus Kristus je proti pohlepu svaril takole: »Čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega.« (Lukež 12:15–21) Imetje, ne glede na to, koliko je vredno, nam ne more zagotavljati življenja.

Liz se je na primer poročila s finančno uspešnim moškim. Sama pripoveduje: »Imela sva čudovit dom ter dva avtomobila. Najin finančni položaj nama je dopuščal, da bi lahko uživala vse, kar v gmotnem pogledu ponuja svet [. . .] Začuda pa sem bila še vedno zaskrbljena glede denarja.« Takole pojasnjuje: »Toliko sva imela, kar bi lahko izgubila. Zdi se, da več ko imaš, manj varnega se počutiš.«

Mnogi zelo cenijo tudi slavo in pomembnost, ker lahko prineseta hvalo in čast. V današnjem svetu je uspešna kariera zavidljiv dosežek. Z razvijanjem edinstvenih darov oziroma spretnosti bi si lahko ustvarili ime. Drugi bi nas morda hvalili, visoko šteli naše mnenje in si močno želeli pridobiti našo naklonjenost. Vse to lahko daje veselje in zadovoljstvo, a naposled mine. Salomon je imel vso slavo in moč, kar ju je lahko imel kak kralj, vendar je tožil: »Niti spomin na modrega niti spomin na norca ni trajen. Ker se [. . .] vse pozabi.« (Propovednik 2:16, SSP) Slava oziroma pomembnost ne nagrajujeta z življenjem.

Kipar po imenu Čelo je začel ceniti nekaj, kar je vredno veliko več kakor slava. Ker je bil nadarjen, se je lahko šel šolat, tako da je izpopolnil svoje veščine. S svojim delom je kmalu dosegel hvalo tiska in umetnostnih kritikov. Številne njegove kipe so razstavljali v večjih evropskih mestih. Čelo pripoveduje: »Priznati moram, da je bila umetnost nekaj časa najpomembnejša v mojem življenju. Vendar sem spoznal, da bi bilo zame to, da bi nadaljeval svojo poklicno pot tako, kot bi skušal služiti dvema gospodarjema. (Matevž 6:24) Prepričan sem bil, da je najpomembnejše delo, ki bi ga lahko opravljal, oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu. Tako sem se odločil, da ne bom več kiparil.«

 Kaj je največ vredno?

Glede na to, da brez življenja nobena stvar nima pomena oziroma vrednosti, kaj si lahko pridobimo, kar nam bo zagotavljalo, da bomo kar naprej živeli? Vsakršno življenje izvira od Boga Jehova. (Psalm 36:9) Resnično, »v [po, NW] njem živimo in se gibljemo in smo«. (Dejanja 17:28) On podeljuje tistim, ki jih ima rad, v dar večno življenje. (Rimljanom 6:23) Kaj moramo narediti, da bi bili primerni za to darilo?

Ali bomo prejeli dar večnega življenja, je odvisno od tega, ali imamo tesen odnos z Jehovom. Njegova naklonjenost je potemtakem vredna več kakor vse, kar bi sploh lahko posedovali. Kadar jo imamo, imamo obet na pristno in trajno srečo. Če pa Božje naklonjenosti nimamo, je pred nami večni propad. Jasno je torej, da je neprecenljive vrednosti vse, kar nam bo pomagalo doseči dober odnos z Jehovom.

Kaj moramo storiti

Naš uspeh je odvisen od tega, ali si pridobimo spoznanje. Vir točnega spoznanja je Jehovova Beseda, Biblija. Samo ona nam pove, kaj moramo delati, da bi ugajali Bogu. Torej je potrebno, da skrbno preučujemo Sveto pismo. Če si bomo marljivo prizadevali spoznati o Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu vse, kar lahko, si bomo pridobili ‚spoznanje, ki pomeni večno življenje‘. (Janez 17:3, NW) Takšno spoznanje je zaklad, ki naj bi ga cenili! (Pregovori 2:1–5)

Spoznanje, ki si ga pridobimo iz Božje Besede, nas usposobi za naslednji korak: izkazovanje vere v Jezusa Kristusa. Jehova je odločil, naj vsi, ki prihajajo k njemu, to delajo po Jezusu. (Janez 14:6) Pravzaprav »v nikomer drugem ni zveličanja«. (Dejanja 4:12) Naše preživetje nazadnje ni odvisno od ‚srebra ali zlata [. . .], ampak od drage krvi Kristusa‘. (1. Petrov 1:18, 19) Svojo vero moramo pokazati tako, da verujemo Jezusovim naukom in ga posnemamo. (Hebrejcem 12:1–3; 1. Petrov 2:21) In kolikšno vrednost ima njegova žrtev! Udejanjanje njenih koristi določa večno prihodnost vsega človeštva. Ko bo popolnoma udejanjena v naše dobro, bomo dobili zares dragocen dar večnega življenja. (Janez 3:16)

Jezus je rekel: »Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje.« (Matevž 22:37) Ljubiti Jehova pomeni, da »držimo zapovedi njegove«. (1. Janezov 5:3) Njegove zapovedi zahtevajo, da ostajamo ločeni od sveta, se vztrajno vedemo prav in zvestovdano podpiramo njegovo Kraljestvo. Tako si namesto smrti ‚izvolimo življenje‘. (5. Mojzesova 30:19) Če ‚se približamo Bogu, se [On] približa nam‘. (Jakob 4:8)

Zagotovilo o Božji naklonjenosti je vredno veliko več kot vsi zakladi sveta. Tisti, ki ga imajo, so najbogatejši ljudje na zemlji! Da bi si torej le prizadevali pridobiti resnično vreden zaklad: Jehovovo odobravanje! Vsekakor si zato vzemimo k srcu prigovarjanje apostola Pavla: »Hodi pa za pravičnostjo, pobožnostjo, vero, ljubeznijo, stanovitnostjo, krotkostjo. Bij dobri boj vere, poprimi se večnega življenja.« (1. Timoteju 6:11, 12)

[Slike na strani 21]

Kaj visoko vrednotite? Denar, gmotno imetje, slavo ali nekaj drugega?

[Slika na strani 23]

Skrbno moramo preučevati Sveto pismo