Ključ do srečnega sveta
Ključ do srečnega sveta
»NAJMOČNEJŠI lik, ne samo v teh dveh tisočletjih, temveč v vsej človeški zgodovini, je bil Jezus iz Nazareta,« je pisalo v reviji Time. Ko je bil Jezus na zemlji, je tisoče odkritosrčnih ljudi spoznalo njegovo veličino, a ne samo to, tudi njegovo skrb za druge. Tako ni nič presenetljivega, da so ga želeli postaviti za kralja. (Janez 6:10, 14, 15) Vendar se Jezus, kot je omenjeno v predhodnem članku, ni hotel vpletati v politiko.
JEZUS je svoj odgovor oprl na vsaj tri dejavnike: Očetov odnos do človekovega samoodločanja, kar zajema tudi človekovo vladanje; zavest, da mogočne, skrite sile nasprotujejo celo najboljšim človeškim prizadevanjem glede vladanja; ter Božji namen, da ustanovi nebeško vlado, ki bo vladala čez celo zemljo. Ko bomo te tri točke pobliže preiskali, bomo razumeli, zakaj so človekova prizadevanja glede boljšega sveta spodletela. Razumeli pa bomo tudi, kako bo uspeh dosežen.
Ali si lahko ljudje vladajo sami?
Ko je Bog ustvaril človeka, jima je podelil oblast nad živalskim kraljestvom. (1. Mojzesova 1:26) Človeštvo pa je bilo pod Božjo vrhovno oblastjo. Prvi moški in ženska bi morala potrditi svojo podrejenost Bogu, tako da bi se poslušno vzdržala sadeža posebnega drevesa, »drevesa spoznanja dobrega in hudega«. (1. Mojzesova 2:17) Žal sta Adam in Eva zlorabila svojo svobodno voljo in se Bogu uprla. To, da sta vzela prepovedani sad, ni bila le tatvina. Predstavljalo je upor zoper Božjo suverenost. V podčrtni opombi k Prvi Mojzesovi knjigi 2:17 v The New Jerusalem Bible piše, da sta Adam in Eva zahtevala »popolno moralno neodvisnost, s čimer človek zanika svoj status ustvarjenega bitja. [. . .] Prvi greh je bil napad na Božjo suverenost.«
Pri tem so bila vpletena resna moralna vprašanja, zato je Bog dovolil Adamu in Evi ter njunim potomcem, da si sami izberejo, kako bodo živeli, in oni so si določili lastna merila za to, kaj je pravilno in kaj napačno. (Psalm 147:19, 20; Rimljanom 2:14) Takrat se je pravzaprav pričel človekov poskus samoodločanja. Ali je bil uspešen? Po vseh teh tisočletjih lahko rečemo, da ni bil! V Propovedniku 8:9 piše: »Človek vlada ljudem v njih nesrečo.« To žalostno spričevalo človekove samovlade potrjuje resničnost besed iz knjige Jeremija 10:23: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« Zgodovina je dokazala, da si ljudje niso sposobni uspešno vladati brez svojega Stvarnika.
Jezus se je s tem popolnoma strinjal. Neodvisnost od Boga mu je bila mrzka. »Sam od sebe ničesar ne delam,« je dejal. »Jaz delam vsekdar to, kar je njemu [Bogu] pogodi.« (Janez 4:34; 8:28, 29) Ker ga torej Bog ni pooblastil, da bi od ljudi prejel kraljevsko oblast, ni niti premišljal o ponudbi. Vendar to ne pomeni, da ni rad pomagal svojim bližnjim. Nasprotno, naredil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi ljudem pomagal najti največjo srečo takrat ter v prihodnosti. Celo svoje življenje je dal za človeštvo. (Matevž 5:3–11; 7:24–27; Janez 3:16) Toda Jezus je vedel, da ‚ima vse svoj določeni čas‘, tudi Božji čas, da uveljavi svojo vrhovno oblast nad človeštvom. (Propovednik 3:1; Matevž 24:14, 21, 22, 36–39) Spomnite pa se, da sta se v Edenu naša prva starša podredila volji hudobnega duhovnega bitja, ki je govorilo po vidni kači. To nas pripelje do drugega razloga, zakaj se Jezus ni vmešaval v politiko.
Skrivni vladar sveta
V Bibliji beremo, da je Satan ponudil Jezusu »vsa kraljestva sveta in njih slavo« v zameno, da ga ta enkrat počasti. (Matevž 4:8–10) Pravzaprav mu je Hudič ponudil oblast nad svetom, vendar pod svojimi pogoji. Jezus ni klonil pred skušnjavo. Pa je to res bila skušnjava? Ali je Satan dejansko lahko ponudil nekaj tako imenitnega? Da, saj je sam Jezus imenoval Hudiča »vladar tega sveta«, apostol Pavel pa ga je opisal kot ‚boga tega sveta [te stvarnosti, NW]‘. (Janez 14:30, SSP; 2. Korinčanom 4:4; Efežanom 6:12)
Jezus je seveda vedel, da Hudiču ni mar, kaj je za človeštvo najboljše. Satana je opisal kot ‚ubijalca‘ ter ‚očeta laži in vsega lažnivega‘. (Janez 8:44, The Amplified Bible) Svet, ki »leži v oblasti« takšnega hudobnega duha, očitno nikoli ne more biti resnično srečen. (1. Janezov 5:19, NW) Toda Hudič te oblasti ne bo imel v nedogled. Jezus, ki je sedaj mogočno duhovno bitje, bo v kratkem odstavil Satana in povsem odstranil njegov vpliv. (Hebrejcem 2:14; Razodetje 20:1–3)
Satan ve, da se mu kot svetovnemu vladarju dnevi hitro iztekajo. Zato je zelo odločen, okorišča se vseh razpoložljivih sredstev, da bi ljudi nepopravljivo izpridil, kakor je to storil pred potopom v Noetovih dneh. (1. Mojzesova 6:1–5; Juda 6) »Gorje zemlji in morju,« piše v knjigi Razodetje 12:12, »ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.« Biblijske prerokbe in svetovni dogodki kažejo, da živimo tik pred sklenitvijo tega »malo časa«. (2. Timoteju 3:1–5) Olajšanje je sedaj blizu.
Vlada, ki bo prinesla srečo
Tretji razlog, zaradi katerega se Jezus ni vmešaval v politiko, je ta, da je vedel, da bo Bog ob določenem času v prihodnosti ustanovil nebeško vlado, ki bo vladala čez zemljo. Ta vlada je v Bibliji imenovana Božje kraljestvo in je bila osrednja tema Jezusovega poučevanja. (Lukež 4:43; Razodetje 11:15) Jezus je svoje učence učil, naj molijo, da pride to Kraljestvo, saj se bo le pod njegovim vladanjem ‚na zemlji godila Božja volja kakor v nebesih‘. (Matevž 6:9, 10) Morda se boste vprašali: ‚Če bo to Kraljestvo zavladalo čez celo zemljo, kaj se bo zgodilo s človeškimi vladami?‘
Odgovor najdemo v knjigi Daniel 2:44: »V dneh teh kraljev [ki vladajo na koncu sedanje stvarnosti] ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona [človeška] kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (Poudarili mi.) Zakaj bo moralo Božje kraljestvo ‚zdrobiti‘ zemeljske vlade? Zato ker te vztrajajo pri duhu samoodločanja, ki ga je Satan uvedel že v edenskem vrtu in s katerim kljubujejo Bogu. To nasprotuje vsemu, kar bi bilo za človeštvo najboljše, poleg tega pa ljudje, ki si prizadevajo za takim duhom, neogibno pridejo v spor s Stvarnikom. (Psalm 2:6–12; Razodetje 16:14, 16) Zato se moramo vprašati: ‚Ali smo za Božjo vlado ali proti njej?‘
Za čigavo vrhovno oblast se boste vi odločili?
Da bi se ljudje glede vladarstva lahko zavestno odločili, je Jezus svojim učencem naročil, naj oznanjajo »evangelij kraljestva [dobro novico o kraljestvu, NW] [. . .] po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje«, preden pride konec sedanje stvarnosti. (Matevž 24:14) Koga danes po vsem svetu poznajo po oznanjevanju Božjega kraljestva? Jehovove priče. Na naslovni strani te revije so pravzaprav že dolgo napisane besede »oznanja Jehovovo kraljestvo«. Danes kakih šest milijonov Prič v več kot 230 deželah pomaga ljudem pridobiti si točno spoznanje o tem Kraljestvu. *
Blagoslovi za podložnike Kraljestva
Jezus je vedno ravnal po Božje. Zato se ni odločil za neodvisnost ter ni skušal s politiko podpreti ali izboljšati takratne stvarnosti. Namesto tega je trdo delal v prid Božjega kraljestva, edino rešitev za bolezni sveta. Zaradi svoje zvestovdanosti je bil nagrajen z veličastnim ustoličenjem v nebesih kot pravi kralj tega Kraljestva. Kakšna čudovita nagrada za to, da se je podredil Bogu! (Daniel 7:13, 14)
Prav tako se milijoni danes, ki posnemajo Jezusa v tem, da dajejo Božje kraljestvo na prvo mesto in se podrejajo Božji volji, veselijo čudovitega darila – prednosti biti zemeljski podložniki Božjega kraljestva. (Matevž 6:33) Pod tem ljubečim vladanjem bodo povišani k človeški popolnosti, z upanjem na večno življenje. (Razodetje 21:3, 4) V Prvem Janezovem listu 2:17 piše: »Svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« Kakšno veliko veselje bo ostati tu za večno, ko bo Satan skupaj s svojimi sledilci odpravljen in bo vsa zemlja spremenjena v raj brez razdiralnega nacionalizma, podkupljivega trgovskega sistema in lažne religije! (Psalm 37:29; 72:16)
Da, Božje kraljestvo je pravi ključ do resnično srečnega sveta in sporočilo o tem je prikladno opisano kot dobra novica. Zakaj ne bi naslednjič, ko vas bo na domu obiskal kdo od Jehovovih prič, prisluhnili tej dobri novici, če tega morda še niste storili?
[Podčrtna opomba]
^ odst. 16 Jehovove priče se pri tem, ko zagovarjajo Božje kraljestvo, ne vmešavajo v politiko niti ne netijo uporov proti svetnim vladam, in to celo v tistih državah ne, kjer je njihovo delovanje prepovedano ali se jih preganja. (Titu 3:1) Namesto tega skušajo koristno, duhovno, nepolitično prispevati k družbi, tako kot so to delali Jezus in njegovi učenci v prvem stoletju. Priče si prizadevajo pomagati pravičnosti naklonjenim ljudem v različnih družbenih skupnostih, da si prisvojijo zdrave biblijske vrednote, kot so ljubezen v družini, poštenost, moralna čistost in dobre delovne navade. Predvsem pa se trudijo, da bi jih poučili, kako naj upoštevajo biblijska načela in gledajo na Božje kraljestvo kot na človekovo resnično upanje.
[Slike na strani 5]
Zgodovina dokazuje, da ljudje ne morejo uspešno vladati brez Boga
[Slika na strani 5]
Satan vlada današnji ‚stvarnosti‘, zato je lahko Jezusu ponudil »vsa kraljestva sveta«
[Slike na strani 7]
Jezus je učil, da bo svet pod Božjim kraljestvom čudovit kraj