Jezus rešuje – kako?

»Jezus rešuje!« »Jezus je naš Odrešenik!« V mnogih deželah po svetu so takšna sporočila na stenah stavb in drugih javnih krajih. Milijone ljudi iskreno veruje, da je Jezus njihov Odrešenik. Če bi jih vprašali »Kako nas Jezus rešuje?«, bi verjetno odgovorili »Jezus je za nas umrl« ali »Jezus je umrl za naše grehe«. Da, Jezusova smrt nam omogoča rešitev. Toda kako lahko smrt enega človeka odplača grehe množice ljudi? Kaj bi vi odgovorili, če bi vas vprašali: »Kako nas lahko Jezusova smrt reši?«

BIBLIJSKI odgovor na to vprašanje je zelo preprost, vendar jasen in tehten. Da bi razumeli njegovo pomembnost, pa je najprej treba uvideti, kako Jezusovo življenje in smrt predstavljata rešitev zelo velikega problema. Šele tedaj lahko pravilno razumemo velikansko vrednost Jezusove smrti.

To, da je Jezus dal svoje življenje, je bilo del Božjega reševanja razmer, nastalih ob Adamovem grešenju. Kakšna tragedija je bil ta greh! Prvi mož in njegova žena, Eva, sta bila popolna. Čudoviti edenski vrt je bil njun dom. Bog jima je dal smiselno delo, in sicer skrbeti za ta vrtni dom. Morala sta ljubeče nadzirati druga živa bitja na zemlji. In ko bi se ljudje  množili in napolnili zemljo z milijoni svoje vrste, naj bi razširili raj po vsej zemlji. (1. Mojzesova 1:28) Kakšno prijetno in vznemirljivo delo sta dobila! Poleg tega sta imela še ljubečo družbo, drug drugega. (1. Mojzesova 2:18) Ničesar jima ni manjkalo. Pred seboj sta imela srečno večno življenje.

Težko si je zamisliti, kako sta Adam oziroma Eva sploh lahko zagrešila. Toda prvi človeški par se je uprl prav njemu, ki ju je ustvaril, Bogu Jehovu. Duhovno bitje Satan Hudič je po kači zapeljalo Evo v neposlušnost Jehovu in Adam se ji je v tem pridružil. (1. Mojzesova 3:1–6)

Nobenega dvoma ni bilo, kaj bo Stvarnik storil z Adamom in Evo. Že prej jima je pojasnil, kakšne bodo posledice neposlušnosti, ko je izjavil: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:16, 17) Sedaj je bilo treba odgovoriti na mnogo večje vprašanje.

Človeštvo se spoprime z velikim problemom

Izvirni greh je človeštvu nakopal zelo resen problem. Adam je bil na začetku popoln človek. Potemtakem bi se lahko njegovi otroci veselili popolnega večnega življenja. Toda Adam je zagrešil, še preden je spočel prvega otroka. Ves človeški rod je bil še v njegovih ledjih, ko mu je bila izrečena obsodba: »V potu obraza svojega uživaj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si bil vzet iz nje; kajti prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19) Ko je torej Adam zagrešil in pričel umirati, kot je to rekel Bog, je bilo skupaj z njim obsojeno na smrt vse človeštvo.

Apostol Pavel je kasneje primerno zapisal: ‚Po enem človeku [Adamu] je prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.‘ (Rimljanom 5:12) Da, otroke, ki naj bi se rodili popolni, z obetom večnega življenja, so zaradi izvirnega greha čakali bolezen, staranje in smrt.

»To ni pošteno,« lahko kdo reče. »Mi se nismo odločili, da ne bomo poslušali Boga, to je bila Adamova odločitev. Zakaj naj bi izgubili možnost večnega življenja in sreče?« Vemo, da bi se lahko sin, ki bi ga sodišče obsodilo na zapor, ker je njegov oče ukradel avto, upravičeno pritožil: »To ni pravično! Jaz nisem storil nič napačnega.« (5. Mojzesova 24:16)

Satan je morda s tem, ko je prva dva človeka navedel, da sta grešila, sklenil, da je Boga potisnil v brezizhoden položaj. Hudič je napadel zelo zgodaj v zgodovini človeškega rodu, še preden je bil rojen kak otrok. Z Adamovim grešenjem se je pojavilo pomembno vprašanje: Kaj bo Jehova storil z otroki, ki jih bosta imela Adam in Eva?

Bog Jehova je ravnal pravično in pošteno. »Daleč je od Boga, da bi delal hudobno, od Vsemogočnega, da bi ravnal krivično!« je izjavil pravični Elihu. (Job 34:10, Ekumenska izdaja) In prerok Mojzes je glede Jehova zapisal: »On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen [pošten, SSP] je.« (5. Mojzesova 32:4) Rešitev, ki jo je pravi Bog priskrbel za problem, nastal ob Adamovem grešenju, nam  ne jemlje možnosti večnega življenja na rajski zemlji.

Bog poskrbi za popolno rešitev

Razmislite, kako je Bog zasnoval rešitev v obsodbi, ki jo je izrekel Satanu Hudiču. Jehova je rekel Satanu: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo [Božja nebeška organizacija], in med seme tvoje [svet pod Satanovim nadzorom] in njeno seme [Jezus Kristus]: to ti [Satan] stare glavo, ti pa mu stareš peto [Jezusova smrt].« (1. Mojzesova 3:15) V tej prvi biblijski prerokbi je Jehova meril na svoj namen: da bo njegov nebeški duhovni sin prišel na zemljo in živel kot popolni človek Jezus ter nato tako brezgrešen umrl oziroma bo ranjen v peto.

Zakaj je Bog zahteval smrt popolnega človeka? No, kakšno kazen je Bog Jehova namenil Adamu, če bi ta grešil? Ali ni bila to smrt? (1. Mojzesova 2:16, 17) »Plačilo za greh je smrt,« je zapisal apostol Pavel. (Rimljanom 6:23) Adam je s smrtjo plačal za svoj greh. Dano mu je bilo življenje, odločil se je, da bo grešil, in zato je bil za svoj greh kaznovan s smrtjo. (1. Mojzesova 3:19) Kako pa je z obsodbo, ki je zaradi tega greha doletela ves človeški rod? Za odkup grehov je bila potrebna smrt. Toda čigava smrt bi lahko zakonito pokrila prestopke vsega človeštva?

Božja postava, dana staroveškemu izraelskemu narodu, je zahtevala »življenje za življenje«. (2. Mojzesova 21:23) Glede na to pravno načelo bi morala biti vrednost smrti, ki bi pokrila prestopke človeštva, enaka temu, kar je Adam izgubil. Samo smrt drugega popolnega človeka bi lahko plačala ceno greha. Takšen človek je bil Jezus. Jezus je bil zares ‚ustrezna odkupnina‘ za rešitev vsega odkupljivega človeštva, ki izvira od Adama. (1. Timoteju 2:6, NW; Rimljanom 5:16, 17)

Jezusova smrt je zelo dragocena

Adamova smrt ni imela vrednosti; zaslužil si je, da je umrl za svoj greh. Jezusova smrt pa je bila zelo dragocena, saj je Jezus umrl brezgrešen. Bog Jehova je lahko priznal vrednost Jezusovega popolnega življenja kot odkupnino za poslušne potomce grešnega Adama. Vrednost Jezusove žrtve pa ne velja samo za plačilo naših preteklih grehov. Če bi bilo tako, potem ne bi imeli pred seboj nobene prihodnosti. Ker smo spočeti v grehu, se ne moremo ogniti temu, da ne bi vedno znova grešili. (Psalm 51:5) Kako hvaležni smo lahko, da nam Jezusova smrt omogoča doseči popolnost, ki jo je Jehova prvotno namenil Adamovim in Evinim potomcem!

Adama lahko primerjamo z očetom, ki je umrl in nam zapustil tako velik finančni dolg (greh), katerega nikakor ne moremo poravnati. Po drugi strani pa je Jezus podoben dobremu očetu, ki je umrl in nam zapustil bogato dediščino, ta pa nas ne le osvobaja velikanskega dolga, ki nam ga je naprtil Adam, temveč nas tudi večno vzdržuje pri življenju. Jezusova smrt ne pomeni samo razveljavitve preteklih grehov; je tudi čudovita priprava za našo prihodnost.

Jezus je rešitelj človeštva, ker je umrl za nas. In kako dragocena priprava je njegova smrt! Ko jo razumemo, kot del Božje rešitve zapletenega problema Adamovega greha, se nam okrepi vera v Jehova in njegov način ravnanja. Da, Jezusova smrt je sredstvo za osvoboditev greha, bolezni, staranja in same smrti vsakogar, »kdorkoli veruje« vanj. (Janez 3:16) Ali ste hvaležni Bogu, da je priskrbel to ljubečo pripravo za našo rešitev?

[Slika na strani 5]

Adam je človeštvu nakopal greh in smrt

[Slika na strani 6]

Jehova je poskrbel za popolno rešitev