Osvoboditi se stresa – praktična pomoč
Osvoboditi se stresa – praktična pomoč
»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil.« (MATEVŽ 11:28, Ekumenska izdaja)
1., 2. a) Kaj, kar vsebuje Biblija, lahko pomaga zmanjšati prevelik stres? b) Kako učinkoviti so bili Jezusovi nauki?
NAJBRŽ se boste strinjali, da preveč stresa škodi; preraste namreč v zaskrbljenost. Biblija pokaže, da celotno človeško stvarstvo tako tlačijo bremena, da mnogi že nestrpno pričakujejo odrešitev današnjega stresnega življenja. (Rimljanom 8:20–22) Toda Sveto pismo tudi pokaže, kako se lahko že sedaj precej osvobodimo zaskrbljenosti. V tem lahko uspemo, če upoštevamo nasvet in zgled mladega moškega, ki je živel pred 20 stoletji. Bil je tesar, vendar je imel ljudi raje od svojega poklica. Vplival je na njihovo srce, ukvarjal se je z njihovimi potrebami, tako da je pomagal slabotnim in tolažil potrte. Še več, mnogim je pomagal doseči njihovim zmožnostim ustrezno duhovnost. Tako so se osvobodili prevelikega stresa, podobno kot se ga lahko tudi vi. (Lukež 4:16–21; 19:47, 48; Janez 7:46)
2 Tega moškega, Jezusa iz Nazareta, ni vodila svetna modrost, ki so jo nekateri iskali v starem Rimu, Atenah ali Aleksandriji. Kljub temu so njegovi nauki slavni. Njihova tema je bila: vladavina, po kateri bo Bog uspešno vladal naši zemlji. Jezus je tudi pojasnil temeljna načela za življenje – načela, ki so danes resnično dragocena. Kdor se uči od Jezusa in udejanja njegov pouk, mu to takoj koristi, med drugim se tudi osvobodi prevelikega stresa. Ali vas to ne bi veselilo?
3. Kakšno sijajno vabilo je izrekel Jezus?
3 Morda imate pomisleke. ‚Ali lahko nekdo, ki je živel tako davno, vpliva na moje življenje?‘ Prisluhnite Jezusovim prijetnim besedam: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost [poživitev, NW] svojim dušam; kajti moj jarem je znosen [prijeten, SSP] in moje breme lahko.« (Matevž 11:28–30, EI) Kaj je s tem mislil? Preiščimo te besede bolj podrobno in spoznajmo, kako nam pomagajo osvoboditi se morečega stresa.
4. Komu je Jezus govoril in zakaj je bilo morda njegovim poslušalcem težko izpolnjevati, kar se je od njih pričakovalo?
4 Jezus je govoril mnogim, ki so se iz vsega srca trudili ravnati po postavi, vendar so bili »obteženi«, ker so judovski voditelji iz vere napravili breme. (Matevž 23:4) Ti voditelji so se osredotočali na neskončna pravila za skoraj vsak vidik življenja. Ali vam ne bi bilo stresno nenehno poslušati, da tega ali onega »ne smete«? Nasprotno temu pa je Jezusovo vabilo usmerjalo ljudi k resnici, pravičnosti, k boljšemu življenju, s tem ko bi ga poslušali. Da, spoznavanje pravega Boga je pomenilo tudi pozorno prisluhniti Jezusu Kristusu, saj so po njem ljudje lahko videli, in še vedno lahko vidijo, kakšen je Jehova. Jezus je rekel: »Kdor je mene videl, je videl Očeta.« (Janez 14:9)
Ali živite preveč stresno?
5., 6. Kako lahko delovne razmere in zaslužek v Jezusovem času primerjamo z našimi danes?
5 To bi vas utegnilo zanimati, saj vas morda služba ali pa stanje v družini močno bremeni. Mogoče pa se vam kake odgovornosti zdijo prevelike. Če je tako, ste podobni iskrenim ljudem, ki jih je Jezus srečal in jim pomagal. Razmislite na primer o tem, kako ni vedno lahko zaslužiti za vsakdanji kruh. Danes se mnogi bojujejo s tem problemom, podobno pa je bilo tudi v Jezusovem času.
6 Takrat je delavec garal 12 ur na dan, 6 dni na teden in ponavadi zaslužil le en denarij za ves dan. (Matevž 20:2–10) Kako bi to lahko primerjali z vašim zaslužkom ali zaslužkom vaših prijateljev? Nekdanjih zaslužkov ni ravno lahko primerjati z današnjimi. En način bi bil, da upoštevamo kupno moč denarja, kaj se z denarjem da kupiti. Neki strokovnjak pravi, da je v Jezusovem času hlebec kruha, narejen iz okoli kilograma pšenične moke, stal približno enourni zaslužek. Drug strokovnjak pravi, da so morali za čašo dobrega vina delati približno dve uri. Po teh podrobnostih lahko vidite, da so takrat ljudje vsak dan veliko ur naporno delali za preživetje. Potrebovali so odrešitev in poživitev, prav kakor ju potrebujemo mi. Če ste zaposleni, morda pritiskajo na vas, da bi morali narediti več. Pogosto ne najdemo časa, da bi o odločitvah dobro premislili. Priznate lahko, da hrepenite po odrešitvi.
7. Kako so se ljudje odzvali na Jezusovo sporočilo?
7 Prav gotovo je bilo Jezusovo vabilo za vse ‚utrujene in obtežene‘ zelo privlačno mnogim takratnim poslušalcem. (Matevž 4:25; Marko 3:7, 8) In spomnimo se, da je Jezus še obljubil: »Jaz vas bom poživil.« Ta ista obljuba velja še danes. Velja lahko za nas, če smo »utrujeni in obteženi«. Lahko pa velja tudi za naše drage, ki so verjetno v podobnih okoliščinah.
8. Kako vzgoja otrok in starost prispevata k stresu?
8 So pa še druge reči, ki ljudi težijo. Vzgoja otrok je velik izziv. Celo biti otrok je lahko izziv. Vse več ljudi vseh starosti se spoprijema z duševnimi in telesnimi zdravstvenimi problemi. Živimo lahko sicer dlje, vendar pa se morajo starejši kljub napredku medicine bojevati s posebnimi težavami. (Propovednik 12:1)
Pod jarmom
9., 10. Kaj je nekoč predstavljal jarem in zakaj je Jezus povabil ljudi, naj sprejmejo njegov jarem?
9 Ali ste opazili, da je v besedilu, ki smo ga navedli iz Matevževega evangelija 11:28, 29, EI, Jezus dejal: »Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene.« Navadni ljudje so se takrat morda počutili, kot če bi delali pod jarmom. Ta je bil že od nekdaj simbol suženjstva ali služenja. (1. Mojzesova 27:40; 3. Mojzesova 26:13; 5. Mojzesova 28:48) Mnogo dninarjev, ki jih je Jezus srečal, je delalo s pravim jarmom, ki so si ga nadeli čez ramena in z njim prenašali težke tovore. Jarem je lahko bil, odvisno pač od tega, kako so ga oblikovali, precej udoben za vrat in ramena, lahko pa je drgnil. Jezus je bil tesar in je morda tudi sam izdeloval jarme. Zato je verjetno vedel, kako izdelati takšnega, ki bi bil »prijeten«. Morda je mesta, ki so se dotikala vratu in ramen, podložil z usnjem ali blagom, tako da bi bil jarem karseda udoben.
10 Ko je Jezus rekel »Sprejmite moj jarem nase«, se je morda primerjal z oskrbovalcem dobro izdelanih jarmov, ki so bili ‚prijetni‘ delavčevemu vratu in ramenom. Potem je dodal: »Moje breme [je] lahko.« To je pomenilo, da jarmov drog ni bil neprijeten, pa tudi delo ni bilo suženjsko. Resda Jezus svojim poslušalcem, s tem ko jih je povabil, naj sprejmejo njegov jarem, ni ponujal takojšnje osvoboditve izpod vseh takratnih morečih razmer. Vendar bi jih drugačno gledišče, takšno, kakršno jim ga je predstavil, precej poživilo. Če bi prilagodili svoj življenjski slog in način ravnanja, bi se prav tako razbremenili. A kar je pomembnejše, živo in trdno upanje bi jim pomagalo živeti manj stresno.
Poživi lahko tudi vas
11. Zakaj ni Jezus preprosto predlagal zamenjave jarmov?
11 Bodite prosimo pozorni na to, da Jezus ni rekel, naj ljudje zamenjajo en jarem za drugega. Rim je imel še vedno oblast nad deželo, prav kakor imajo današnje vlade oblast v državah, kjer živijo kristjani. V prvem stoletju so morali še naprej Rimu plačevati davke. Zdravstveni in gospodarski problemi so ostali. Ljudje so še vedno občutili nepopolnost in greh. Kljub temu pa so bili lahko, če so upoštevali Jezusov pouk, poživljeni, kot smo lahko tudi mi danes.
12., 13. Kaj je Jezus poudaril, da bo prineslo poživitev, in kako so se nekateri na to odzvali?
12 Jezusova ponazoritev z jarmom se je očitno predvsem nanašala na delo pridobivanja učencev. Ni dvoma, da je bila Jezusova glavna dejavnost poučevanje drugih s poudarkom na Božjem kraljestvu. (Matevž 4:23) Ko je torej dejal »Sprejmite moj jarem nase«, je to gotovo med drugim pomenilo posnemati ga v tej dejavnosti. Evangelijski zapis kaže, da je Jezus spodbudil iskrene moške, da so spremenili svoj poklic, največjo skrb v življenju mnogih. Spomnite se, kako je poklical Petra, Andreja, Jakoba in Janeza: ‚Hodite za menoj in naredil vas bom za ribiče ljudi!‘ (Marko 1:16–20, SSP) Tem ribičem je pokazal, kako zadovoljujoče bi zanje bilo, če bi pod njegovim vodstvom in z njegovo pomočjo opravljali delo, ki ga je sam postavil na prvo mesto v svojem življenju.
13 Nekateri njegovih judovskih poslušalcev so razumeli pouk in ga udejanjili. Naslikajte si prizor ob obali, o katerem beremo v Lukeževem evangeliju 5:1–11. Štirje ribiči so se vso noč mučili, a niso ničesar ulovili. Naenkrat so se njihove mreže napolnile! To se ni zgodilo po naključju, temveč zaradi Jezusovega posredovanja. Ko so pogledali k obali, so videli množico ljudi, ki se je močno zanimala za Jezusove nauke. Tako so ti štirje ribiči laže razumeli Jezusove besede, ko jim je dejal: ‚Odslej boste lovili ljudi.‘ Kako so se odzvali? »Potegnivši ladjo h kraju, zapusté vse in odidejo za njim.«
14. a) Kako smo lahko danes poživljeni? b) Katero poživljajočo dobro novico je oznanjal Jezus?
14 Tudi vi lahko v bistvu podobno ravnate. Delo poučevanja ljudi o biblijski resnici še vedno poteka. Okrog šest milijonov Jehovovih prič po vsem svetu se je odzvalo na Jezusovo vabilo, naj ‚sprejmejo njegov jarem‘ nase. Postali so ‚ribiči ljudi‘. (Matevž 4:19, SSP) Nekaterim je to postala polnočasna zaposlitev, drugi sodelujejo, kolikor le morejo. Za vse pa je to poživitev, tako je njihovo življenje postalo manj stresno. Delo jih tudi razveseljuje, saj drugim govorijo o dobri novici – ‚dobri novici o kraljestvu‘. (Matevž 4:23, NW) Vedno se radi pogovarjamo o dobrih novicah, posebno pa o tej dobri novici. V Bibliji zapisano temeljno gradivo nam pomaga dopovedati mnogim, da lahko živijo manj stresno. (2. Timoteju 3:16, 17)
15. Kako vam lahko koristi Jezusov pouk o tem, kako živeti?
15 Celo tistim, ki so se šele pričeli učiti o Božjem kraljestvu, do neke mere že koristi Jezusov pouk o tem, kako živeti. Mnogi lahko resnično rečejo, da so jih ti Jezusovi nauki poživili in jim pomagali, da so povsem spremenili življenje. O tem se lahko sami prepričate, tako da raziščete nekatera življenjska načela, navedena v poročilih o Jezusovem življenju in strežbi, posebno v evangelijih, ki so jih napisali Matevž, Marko in Lukež.
Pot do poživitve
16., 17. a) Kje lahko najdete nekaj Jezusovih ključnih naukov? b) Kaj je treba, da bi bili z udejanjanjem Jezusovih naukov poživljeni?
16 Jezus je imel spomladi leta 31 n. š. poučen govor, ki je še danes svetovno znan. Običajno ga imenujejo govor na gori. Zapisan je v Matevževem evangeliju, v poglavjih 5 do 7, ter v Lukeževem evangeliju, v 6. poglavju, in povzema mnoge Jezusove nauke. Njegove nauke pa lahko najdete tudi drugje v evangelijih. Večina tega, kar je rekel, je povsem samoumevnega, po tem ravnati pa je lahko izziv. Zakaj ne bi ta poglavja pozorno prebrali in ob njih razmišljali? Dovolite, da moč teh Jezusovih misli vpliva na vaše razmišljanje in stališče.
17 Jezusovih naukov se seveda lahko različno lotimo. Razvrstimo ključne nauke v skupine, in sicer po en nauk za vsak dan v mesecu, s ciljem, da jih bomo v življenju udejanjali. Kako? No, ne preberite jih le površno. Spomnite se bogatega oblastnika, ki je vprašal Jezusa Kristusa: »Kaj naj storim, da podedujem večno življenje?« Jezus mu je ponovil bistvene zahteve Božje postave in moški je odvrnil, da jih že izpolnjuje. Toda spoznal je, da bi moral storiti več. Jezus ga je povabil, naj se še bolj potrudi pri praktičnem udejanjanju Božjih načel, naj postane dejaven učenec. Moški pa očitno ni bil pripravljen iti tako daleč. (Lukež 18:18–23) Torej, kdor se dandanes želi učiti Jezusovih naukov, ne sme pozabiti, da je razlika med tem, ali se samo strinjamo z njimi ali pa se jih tudi resnično oprimemo in tako zmanjšamo stres.
18. Ponazorite, kako lahko koristno uporabite spremni okvir.
18 Za začetek pregledovanja in udejanjanja Jezusovih naukov preberite prvo točko iz spremnega okvirja. Nanaša se na Matevžev evangelij 5:3–9. Iskreno rečeno, vsakdo med nami bi lahko kar nekaj časa poglobljeno premišljeval o čudovitem nasvetu iz teh vrstic. Toda kaj vam odlomek kot celota pove o stališču? Kaj vam bo pomagalo, če resnično želite premagati posledice prevelikega stresa v svojem življenju? Kako lahko izboljšate svoje razmere, če ste pozornejši na duhovne reči in pustite, da vam te bolj zaposlujejo misli? Ali je kaj v vašem življenju, čemur morate posvetiti manj pozornosti, da bi se bolj usmerili na duhovne zadeve? S takšnim ravnanjem boste prispevali k svoji zdajšnji sreči.
19. Kako si lahko pridobite dodaten uvid in razumevanje?
19 Še nekaj lahko storite. Zakaj se ne bi o teh vrsticah pogovorili z drugim Božjim služabnikom, morda z zakoncem, zaupnim sorodnikom ali prijateljem? (Pregovori 18:24; 20:5) Upoštevajte, da je bogati oblastnik o zadevi vprašal še nekoga drugega, Jezusa. Odgovor bi mu lahko bil povečal možnosti za srečo in večno življenje. Sočastilec, s katerim se boste pogovarjali, sicer ne bo enak Jezusu, vendar bo pogovor o Jezusovih naukih koristil obema. Poskusite to storiti čim prej.
20., 21. Po kakšnem programu se lahko učite o Jezusovih naukih in kako lahko ocenite svoj napredek?
20 Ponovno poglejte spremni okvir »Nauki, ki pomagajo«. Nauki so razvrščeni v skupine, tako da dnevno pregledate vsaj en nauk. Najprej lahko v navedenih vrsticah preberete, kaj je povedal Jezus. Nato premislite o njegovih besedah. Pretehtajte, kako lahko to uporabite v življenju. Če menite, da že tako delate, pretehtajte, kaj bi lahko še storili, da bi živeli skladno s tem Božjim poukom. Ta dan skušajte to udejanjati. Če vam je nauk težko razumeti ali videti, kako bi ga lahko uporabili, se mu posvetite še drug dan. Vendar pa imejte v mislih, da vam nauka ni treba popolnoma obvladati, da bi prešli na naslednjega. Drug dan lahko pregledate naslednji nauk. Na koncu tedna lahko preiščete, kako uspešno ste osvojili štiri ali pet Jezusovih naukov. Naslednji teden pa jih postopoma dodajajte, dan za dnem. Če ugotovite, da vam je spodrsnilo pri udejanjanju kakega nauka, naj vas to nikar ne odvrne. Vsak kristjan bo to doživel. (2. letopisov 6:36; Psalm 130:3; Propovednik 7:20; Jakob 3:8) Nauke še naprej udejanjajte v tretjem in četrtem tednu.
21 Po približno mesecu dni ste morda preučili vseh 31 točk. Kakor koli že, kako se boste po tem počutili? Ali ne boste nekoliko bolj srečni, morda bolj sproščeni? Četudi bo vaš napredek zelo majhen, boste verjetno občutili manj stresa, ali pa ga boste vsaj bolje obvladovali, in imeli boste vzorec ravnanja za naprej. Ne pozabite, da je še mnogo drugih odličnih točk Jezusovih naukov, ki pa jih ni na seznamu. Zakaj ne bi nekaj teh poiskali in skušali po njih ravnati? (Filipljanom 3:16, NW)
22. Kakšni so lahko rezultati, če ravnamo po Jezusovih naukih, toda kateri dodatni vidik zasluži našo pozornost?
22 Vidite lahko, da je Jezusov jarem, čeprav ni brez teže, resnično prijeten. Breme njegovih naukov in tega, da smo njegovi učenci, je láhko. Apostol Janez, Jezusov dragi prijatelj, se je po več kot 60 letih osebnih izkušenj glede tega strinjal: »To je ljubezen Božja, da držimo zapovedi njegove; in zapovedi njegove niso težke.« (1. Janezov 5:3) Tudi vi ste lahko tako prepričani. Dlje ko boste udejanjali Jezusove nauke, bolj boste spoznavali, da to, kar mnogim danes povzroča zelo stresno življenje, vas ne bo tako prizadelo. Videli boste, da ste našli precejšnje olajšanje. (Psalm 34:8) Vendar morate razmisliti še o drugem vidiku Jezusovega prijetnega jarma. Jezus je o sebi tudi rekel, da je »krotak in iz srca ponižen«. Kako lahko to upoštevamo pri tem, ko se učimo od Jezusa in ga posnemamo? To bomo obravnavali v naslednjem članku. (Matevž 11:29, EI)
Kako boste odgovorili?
• Zakaj bi se morali obrniti k Jezusu, ko se želimo osvoboditi prevelikega stresa?
• Kaj je jarem predstavljal in zakaj?
• Zakaj je Jezus povabil ljudi, naj sprejmejo njegov jarem?
• Kako ste lahko duhovno poživljeni?
[Preučevalna vprašanja]
[Poudarjeno besedilo na strani 14]
Letni stavek Jehovovih prič za leto 2002 se bo glasil: »Pridite k meni [. . .] in jaz vas bom poživil.« (Matevž 11:28, EI)
[Okvir/slika na straneh 12, 13]
Nauki, ki pomagajo
Kaj dobrega lahko najdete v Matevževem evangeliju od 5. do 7. poglavja? V teh poglavjih so zapisani nauki, ki jih je Veliki učitelj Jezus predstavil na galilejskem pobočju. Prosimo, v svoji Bibliji preberite spodaj navedene vrstice in si postavite s tem povezana navedena vprašanja.
1. 5:3–9 Kaj mi to pove o mojem splošnem stališču? Kaj lahko storim, da bi bil srečnejši? Kako sem lahko bolj pozoren na svoje duhovne potrebe?
2. 5:25, 26 Kaj je boljše od posnemanja prepirljivega duha mnogih? (Lukež 12:58, 59, SSP)
3. 5:27–30 Kaj Jezusove besede poudarjajo glede sanjarjenja o spolnosti? Kako bo to, če se tega ogibam, prispevalo k moji sreči in duševnemu miru?
4. 5:38–42 Zakaj naj bi si močno prizadeval, da se ogibam velike agresivnosti, ki jo poudarja sodobna družba?
5. 5:43–48 Kako mi bo koristilo, če se bolje seznanim s tistimi, na katere morda gledam kot na sovražnike? Kako bo to verjetno vplivalo k zmanjšanju ali odstranitvi napetosti?
6. 6:14, 15 Ali morda včasih nerad odpustim zaradi zavisti ali zamere? Kako se lahko pri tem spremenim?
7. 6:16–18 Ali me bolj skrbi, kakšen sem videti, kot pa kakšen sem v notranjosti? Česa bi se moral bolj zavedati?
8. 6:19–32 Kakšne so lahko posledice, če postanem prekomerno zaskrbljen za denar in lastnino? O čem naj razmišljam, da bom glede tega laže ohranjal uravnovešenost?
9. 7:1–5 Kako se počutim med ljudmi, ki radi obsojajo in kritizirajo ter vedno iščejo napake? Zakaj je pomembno, da pazim, da ne bi bil takšen?
10. 7:7–11 Če je priporočljivo, da v molitvah vztrajno prosim Boga, kako je s tem na drugih življenjskih področjih? (Lukež 11:5–13)
11. 7:12 Čeprav poznam zlato pravilo, kako pogosto ga upoštevam v ravnanju z drugimi?
12. 7:24–27 Kako se lahko bolje pripravim na nevihte težav in poplave nadlog, ker sem pač sam odgovoren za to, kako si usmerjam življenje? Zakaj naj bi o tem razmišljal sedaj? (Lukež 6:46–49)
Dodatni nauki, o katerih lahko premišljujem:
13. 8:2, 3 Kako lahko kažem sočutje do tistih, ki so kakor koli prikrajšani, podobno kot je to pogosto storil Jezus?
14. 9:9–38 Kakšno mesto v mojem življenju zavzema izkazovanje usmiljenja in kako sem lahko pri tem bolj dejaven?
15. 12:19 Ali se glede na pouk iz prerokbe o Jezusu trudim ogibati sporov?
16. 12:20, 21 Kaj dobrega lahko storim, da ne bi drugih teptal niti z besedami niti z ravnanjem?
17. 12:34–37 O čem večino časa govorim? Če stisnem pomarančo, vem, da bo iz nje pritekel pomarančni sok. Zakaj naj bi torej premislil, kaj je v moji notranjosti, v mojem srcu? (Marko 7:20–23)
18. 15:4–6 Kaj lahko iz Jezusovega pojasnila spoznam glede ljubeče skrbi za ostarele?
19. 19:13–15 Za kaj si moram vzeti čas?
20. 20:25–28 Zakaj je nekoristno uveljavljati oblast zaradi lastnih koristi? Kako lahko v tem posnemam Jezusa?
Dodatne misli, ki jih je zapisal Marko:
21. 4:24, 25 Kolikšnega pomena je to, kako ravnam z drugimi?
22. 9:50 Kakšne dobre rezultate lahko pričakujem, če je to, kar povem in naredim, okusno?
Še nekaj naukov, ki jih je zapisal Lukež:
23. 8:11, 14 Kakšne so lahko posledice, če dovolim, da mi življenje krojijo skrbi, bogastvo in užitki?
24. 9:1–6 Čemu je Jezus dajal prednost, čeprav je imel moč ozdravljati bolne?
25. 9:52–56 Ali se zlahka užalim? Ali se ogibam duha maščevanja?
26. 9:62 Kako bi moral gledati na svojo odgovornost, da govorim o Božjem kraljestvu?
27. 10:29–37 Kako lahko dokažem, da sem bližnji, ne pa tujec?
28. 11:33–36 S kakšnimi spremembami bi si lahko poenostavil življenje?
29. 12:15 V kakšnem odnosu sta si življenje in lastnina?
30. 14:28–30 Čemu se lahko ognem in kakšne so koristi, če si za odločitve vzamem čas in jih skrbno pretehtam?
31. 16:10–12 Kako mi lahko koristi značajnost?
[Slike na strani 10]
Življenje rešujoče delo pod Jezusovim jarmom je poživljajoče