Božji zakoni so v našo korist
Božji zakoni so v našo korist
»Kako ljubim zakon tvoj!« (PSALM 119:97)
1. Kakšno je prevladujoče stališče do poslušnosti Božjih zakonov?
DANES ni ravno priljubljeno ubogati Božjih zakonov. Pokoravati se nevidni višji oblasti se mnogim zdi nesmiselno. Živimo v dobi moralnega relativizma, nejasno začrtanih mej med pravilnim in napačnim ter velikih sivih področij. (Pregovori 17:15; Izaija 5:20) Nedavna anketa odseva mnenje, ki je običajno v mnogih svobodomiselnih družbah. Iz nje je namreč opaziti, da »hoče večina Američanov sama odločati, kaj je pravilno, dobro ter pomembno«. Opredeljujejo se »proti strogemu Bogu. Proti strogim pravilom. Proti strogim nadrejenim ljudem z moralnim ali kakim drugim prepričanjem.« Neki sociolog je opazil, da se danes »od posameznikov pričakuje, da se sami odločijo, kaj pomeni živeti značajno in krepostno«. Nadaljeval je: »Vsaka oblika višje oblasti mora svoje zapovedi prilagoditi potrebam resničnih ljudi.«
2. Kako je prva navedba zakona v Bibliji tesno povezana z Božjim blagoslovom in odobravanjem?
2 Ker ima toliko ljudi pomisleke glede vrednosti Jehovovih zakonov, si moramo okrepiti prepričanje o tem, da so božanska merila v našo korist. Zanimivo je premisliti o zapisu, kjer se zakon v Bibliji prvič omenja. V Prvi Mojzesovi knjigi 26:5 beremo Božje besede: »Abraham [. . .] je pokoren bil poveljem mojim, zapovedim mojim, naredbam in postavam [zakonom, NW] mojim.« Te besede so bile izgovorjene stoletja pred tem, ko je Jehova dal Abrahamovim potomcem podroben postavin zakonik. Kako je Bog nagradil Abrahamovo ubogljivost, tudi to, da je ubogal njegove zakone? Obljubil mu je: »Blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem.« (1. Mojzesova 22:18) Torej je poslušnost Božjim zakonom tesno povezana z Božjim blagoslovom in odobravanjem.
3. a) Kakšne občutke do Jehovovega zakona je izrazil neki psalmist? b) Katera vprašanja si zaslužijo našo pozornost?
3 Eden od psalmistov, verjetno Judov kraljevič in kasnejši kralj, je izrazil čustvo, ki ga običajno ne povezujemo z zakonom. K Bogu je vzkliknil: »Kako ljubim zakon tvoj!« (Psalm 119:97, poudarili mi.) To ni bil nekakšen čustveni izbruh. Bil je izraz ljubezni do Božje volje, ki je bila obrazložena v njegovem zakonu. Jezus Kristus, popolni Božji Sin, je čutil podobno. Bil je preroško opisan, da govori: »Veselje mi je delati voljo tvojo, Bog moj, in postava tvoja [tvoj zakon, NW] je v mojem srcu.« (Psalm 40:8; Hebrejcem 10:9) Kaj pa mi? Ali nam je v veselje izpolnjevati Božjo voljo? Ali smo prepričani, da so Jehovovi zakoni uporabni in da nam koristijo? Kakšno mesto zavzema poslušnost Božjim zakonom v našem čaščenju, v vsakodnevnem življenju, pri odločanju ter pri odnosih z drugimi? Da bi Božji zakon ljubili, je dobro, da razumemo, zakaj ima Bog pravico določati in uveljavljati zakone.
Jehova – upravičeni Zakonodajalec
4. Zakaj je Jehova vrhovni, upravičeni Zakonodajalec?
4 Jehova je naš Stvarnik, zato je vrhovni, upravičeni Zakonodajalec v vesolju. (Razodetje 4:11) Prerok Izaija je izjavil: »GOSPOD [je] postavodajec naš.« (Izaija 33:22) Določil je fizikalne zakone, da vodijo živo in neživo stvarstvo. (Job 38:4–38; 39:1–12; Psalm 104:5–19) Ker je človek Božje stvarjenje, je podrejen Jehovovim fizikalnim zakonom. In čeprav ima svobodno voljo ter je sposoben samostojno razmišljati, je srečen le tedaj, ko se podreja Božjim moralnim in duhovnim zakonom. (Rimljanom 12:1, NW; 1. Korinčanom 2:14–16)
5. Kako se pri Božjih zakonih potrjuje načelo iz Lista Galatom 6:7?
5 Kot vemo, se Jehovovih fizikalnih zakonov ne da razveljaviti. (Jeremija 33:20, 21) Če človek določenim fizikalnim zakonom nasprotuje, denimo gravitacijskemu zakonu, občuti posledice. Podobno so Božji moralni zakoni nespremenljivi in jih ne moremo nekaznovano prezirati ali kršiti. Veljajo tako gotovo, kot veljajo Njegovi naravni zakoni, čeprav rezultat morda ni takojšen. »Bog se ne da zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel.« (Galatom 6:7; 1. Timoteju 5:24)
Obseg Jehovovega zakona
6. Kaj vse obsegajo Božji zakoni?
6 Vidnejši izraz Božjega zakona je bila Mojzesova postava. (Rimljanom 7:12) Bog Jehova je mojzesovsko postavo sčasoma nadomestil s ‚Kristusovo postavo‘. * (Galatom 6:2; 1. Korinčanom 9:21) Kot kristjani pod »popolno postavo, postavo svobode,« razumemo, da Bog svojih smernic ne omejuje le na določene vidike našega življenja, denimo doktrinalna verovanja ali verske običaje. Njegova merila zajemajo vse vidike življenja, tudi družinske in poslovne zadeve, vedenje do nasprotnega spola, odnos do sokristjanov ter sodelovanje pri pravem čaščenju. (Jakob 1:25, 27)
7. Navedite zglede pomembnih Božjih zakonov.
7 V Bibliji na primer piše: »Ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešeštniki, ne mehkuži, ne moželežniki, ne tatje, ne lakomniki, ne pijanci, ne obrekovalci, ne roparji ne podedujejo kraljestva Božjega.« (1. Korinčanom 6:9, 10) Da, prešuštvovanje in nečistovanje nista zgolj »ljubezenski zadevi«. Homoseksualnost ni samo »drugačen način življenja«. Vse to je kršenje Jehovovega zakona. In enako je tudi s krajo, laganjem, obrekovanjem ter podobnim. (Psalm 101:5; Kološanom 3:9; 1. Petrov 4:15) Jakob je obsodil bahanje, Pavel pa nam je svetoval, naj se ogibamo nespametnega govorjenja in prostaškega šaljenja. (Efežanom 5:4, NW; Jakob 4:16, SSP) Kristjanom so vsa ta pravila vedenja del popolnega Božjega zakona. (Psalm 19:7)
8. a) Kakšna je narava Jehovovega zakona? b) Kaj je temeljni pomen hebrejske besede za »zakon«?
8 Takšni temeljni predpisi v Jehovovi Besedi odkrivajo, da njegov zakon ni le nekak seznam hladnih in togih naredb. Postavlja temelj za uravnovešeno, uspešno življenje in Psalm 119:72) Beseda »zakon«, kot jo je uporabil psalmist, je prevod hebrejske besede tohráh. Neki biblicist pravi: »Ta beseda je tvorjena iz glagola, ki pomeni usmeriti, voditi, nameriti, izstreliti. Pomenila [. . .] bi torej pravilo vedenja.« Za psalmista je bil zakon Božji dar. Ali ga ne bi morali tudi mi podobno ceniti in dopustiti, da nam oblikuje življenjski vzorec?
pomaga v vseh okoliščinah. Božji zakon je izgrajujoč, moralen in poučen. (9., 10. a) Zakaj potrebujemo zanesljivo usmerjanje? b) Edino kako lahko uživamo radostno in uspešno življenje?
9 Vsa bitja potrebujejo zanesljivo usmerjanje in zaupanja vredno vodstvo. To velja za Jezusa in druge angele, ki so na višjem od človeka. (Psalm 8:5; Janez 5:30; 6:38; Hebrejcem 2:7; Razodetje 22:8, 9) Če lahko tem popolnim bitjem koristi Božje vodstvo, koliko bolj to velja za nepopolne ljudi! Človeška zgodovina in naše osebne izkušnje potrjujejo tehtnost tega, kar je ugotovil prerok Jeremija: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23)
10 Če želimo uživati prijetno in uspešno življenje, se moramo za vodstvo obračati k Bogu. Kako nevarno je, če živimo po lastnih merilih, neodvisno od Božjega vodstva, je priznal kralj Salomon, ko je dejal: »Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt.« (Pregovori 14:12)
Razlogi za cenjenje Jehovovega zakona
11. Zakaj bi si morali želeti, da bi razumeli Božji zakon?
11 Dobro je, če razvijamo močno željo po razumevanju Jehovovega zakona. Psalmist je izrazil takšno hrepenenje, ko je dejal: »Odpri mi oči, da bom gledal čudovita dela tvoje postave.« (Psalm 119:18, SSP) Bolj ko spoznavamo Boga in njegove poti, bolj bomo razumeli zanesljivost Izaijevih besed: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi. O da bi bil pazil na zapovedi moje!« (Izaija 48:17, 18) Jehova si iskreno želi, da se njegovo ljudstvo ogne nesreči in uživa v življenju, tako da je pozorno na Njegove zapovedi. Preglejmo nekaj tehtnejših razlogov, zakaj naj bi cenili Božji zakon.
12. Kako je Jehova zaradi tega, ker nas pozna, najboljši Zakonodajalec?
12 Božji zakon izvira od Tistega, ki nas pozna najbolje. Jehova je naš Stvarnik, zato Psalm 139:1, 2; Dejanja 17:24–28) Zaupni prijatelji, sorodniki, celo starši nas ne morejo poznati tako dobro kakor nas Jehova. Bog nas pozna celo bolje, kakor se poznamo sami! Naš Izdelovalec najbolje razume naše duhovne, čustvene, duševne in telesne potrebe. S tem da nam posveča pozornost, dokazuje, da povsem razume našo sestavo, naše želje in prizadevanja. Jehova pozna naše omejitve, vendar tudi ve, koliko dobrega lahko dosežemo. Psalmist pravi: »On pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:14) Ko si torej prizadevamo hoditi skladno z Božjim zakonom in se voljno podrejamo Njegovemu vodstvu, lahko občutimo duhovno varnost. (Pregovori 3:19–26)
je logično, da bo ljudi temeljito poznal. (13. Zakaj smo lahko prepričani, da nam Jehova želi najboljše?
13 Božji zakon izvira od Tistega, ki nas ima rad. Bog se močno zanima za naše trajno dobro. Mar ni za zelo visoko ceno dal svojega Sina »v odkupnino za mnoge«? (Matevž 20:28) Ali ni Jehova obljubil, da »ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči«? (1. Korinčanom 10:13, SSP) Ali nam Biblija ne zagotavlja, da on ‚skrbi za nas‘? (1. Petrov 5:7) Nihče ne oskrbuje ljudi s koristnimi smernicami bolj ljubeče od Jehova. On ve, kaj je za nas dobro in kaj nas bo osrečilo oziroma užalostilo. Resda smo nepopolni in delamo napake, vendar nam, če si prizadevamo za pravičnostjo, izkazuje ljubezen tako, da bomo navsezadnje dosegli življenje in blagoslove. (Ezekiel 33:11)
14. V čem pomembnem se Božji zakon razlikuje od človeških zamisli?
14 Pomirja nas dejstvo, da se Božji zakon ne spreminja. V teh viharnih časih, v katerih živimo, je Jehova trdna skala, ki je od vekomaj do vekomaj. (Psalm 90:2) Sam zase je dejal: »Jaz, Jehova, se ne izpreminjam.« (Malahija 3:6) Božja merila, zapisana v Bibliji, so povsem zanesljiva – pravo nasprotje živemu pesku nenehnega spreminjanja človekovih zamisli. (Jakob 1:17) Psihologi so na primer veliko let zagovarjali permisivno vzgojo otrok. Kasneje pa so nekateri spremenili svoje mišljenje in priznali, da je bil njihov nasvet napačen. Svetna merila in smernice glede tega nihajo, kakor bi jih premetaval veter. Jehovova Beseda pa je neomajna. Biblija že stoletja svetuje kako vzgajati otroke z ljubeznijo. Apostol Pavel je zapisal: »Očetje, ne dražite svojih otrok, temuč vzrejajte jih v strahu in svarjenju [discipliniranju in umskem uravnavanju, NW] Gospodovem.« (Efežanom 6:4) Kako pomirjujoče je vedeti, da se na Jehovova merila lahko zanesemo; ta se ne bodo spremenila!
Blagoslovi za tiste, ki ubogajo Božje zakone
15., 16. a) Kakšen bo izid, če upoštevamo Jehovova merila? b) Kako se lahko Božji zakoni izkažejo za zdravo vodilo v zakonu?
15 Bog je po svojem preroku Izaiju rekel: »Beseda moja, ki prihaja iz mojih ust: [. . .] bo [gotovo, NW] uspeh imela.« (Izaija 55:11) Tako gotovo bomo tudi sami uspešni, delali bomo dobro in našli srečo, če si iskreno prizadevamo upoštevati merila, zapisana v njegovi Besedi.
16 Premislite, kako so Božji zakoni zdravo vodilo za uspešen zakon. »Častit bodi zakon Hebrejcem 13:4) Zakonca morata drug drugega spoštovati in ljubiti: »Vsak med vami [naj] tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža.« (Efežanom 5:33, SSP) Potrebna je takšna ljubezen, kakršna je opisana v Prvem listu Korinčanom 13:4–8: »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ljubezen se ne hvali, se ne napihuje, ne vede se nespodobno, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, ne veseli se krivice, a veseli se resnice; vse pokriva, vse veruje, vse upa, vse prenaša. Ljubezen nikoli ne mine.« Zakon, za katerega je značilna takšna ljubezen, ne bo minil.
pri vseh,« je zapisal Pavel, »in postelja neoskrunjena; kajti nečistnike in prešeštnike bo sodil Bog.« (17. Kako nam koristi, če upoštevamo Jehovova merila glede pitja alkoholnih pijač?
17 Naslednji dokaz koristnosti Jehovovih meril je dejstvo, da Jehova obsoja pijančevanje. Ne odobrava niti, da je človek ‚vdan mnogemu vinu‘. (1. Timoteju 3:3, 8; Rimljanom 13:13) Mnogi, ki se ne menijo za Božja merila glede tega, si nakopljejo bolezni, ki jih povzroča ali tudi poslabša prekomerno pitje. Nekateri so zabredli v navado popivanja »za sprostitev«, ker se pač niso zmenili za biblijski nasvet glede zmernosti. Prekomerno pitje povzroča mnoge probleme, tudi izgubo spoštovanja, napetost družinskih odnosov ali razpad družine, zapravljen zaslužek in izgubo zaposlitve. (Pregovori 23:19–21, 29–35) Ali nam niso Jehovova merila glede pitja alkoholnih pijač v zaščito?
18. Ali so Božji zakoni praktični v finančnih zadevah? Pojasnite.
18 Božja merila so se dokazala kot praktična tudi v denarnih zadevah. Biblija kristjane spodbuja, naj bodo pošteni in marljivi. (Lukež 16:10; Efežanom 4:28; Kološanom 3:23) Z upoštevanjem tega nasveta so mnogi kristjani napredovali na delovnem mestu ali pa obdržali službo, medtem ko so bili drugi delavci odpuščeni. Tudi ogibanje nesvetopisemskim navadam in zasvojenosti, kot so igranje na srečo, kajenje in zloraba drog, prinaša finančne koristi. Gotovo se lahko spomnite še kakšnih primerov, ki potrjujejo, da so Božja merila ekonomsko praktična.
19., 20. Zakaj je modro, da Božje zakone sprejmemo in se po njih ravnamo?
19 Nepopolni ljudje se zlahka oddaljimo od Božjih zakonov in meril. Pomislite na Izraelce ob gori Sinaj. Bog jim je rekel: »Če boste resno poslušali glas moj in držali zavezo mojo, bodete moja dragotina pred vsemi narodi.« Odgovorili so mu: »Storiti hočemo vse, kar je govoril GOSPOD.« Toda odločili so se živeti povsem drugače! (2. Mojzesova 19:5, 8; Psalm 106:12–43) Mi pa raje sprejmimo Božja merila in se po njih ravnajmo.
20 S tem da se tesno oprimemo edinstvenih zakonov, ki nam jih je Jehova dal, da bi nas vodili v življenju, ravnamo modro in to nam prinaša srečo. (Psalm 19:7–11) Da bi bili pri tem uspešni, moramo tudi razumeti in ceniti vrednost Božjih načel. To pa bo obravnaval naslednji članek.
[Podčrtne opombe]
^ odst. 6 Za podrobno razpravo o ‚Kristusovi postavi‘ glej Stražni stolp, 1. september 1996, strani 14–24.
Ali se spomnite?
• Zakaj lahko zaupamo, da so Božji zakoni v našo korist?
• Zakaj bi morali ceniti Jehovov zakon?
• Kako vse so Božji zakoni koristni?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 13]
Abraham je bil bogato blagoslovljen, ker je ubogal Jehovov zakon
[Slike na strani 15]
Skrbi današnjega aktivnega življenja mnoge odvrnejo od Božjega zakona
[Slika na strani 17]
Božji zakon je kakor svetilnik na skali, trden in nespremenljiv