Služimo z ramo ob rami

»Naklonil [bom] ljudstvom čiste ustnice, vsi bodo klicali GOSPODOVO ime in mu služili s skupno ramo.« (ZEFANIJA 3:9, SSP)

1. Kako se izpolnjuje Zefanija 3:9?

PO SVETU ljudje zdaj govorijo približno 6000 jezikov. Poleg teh pa govorijo še različna narečja oziroma krajevne različice jezikov. Čeprav ljudje govorijo tako raznolike jezike, kot sta denimo arabščina in zulujščina, pa je Bog storil nekaj zares izrednega. Vsem ljudem je omogočil, da se naučijo in govorijo en in edini čisti jezik. S tem se izpolnjuje obljuba, ki je bila dana po preroku Zefaniju: »Tedaj bom [Bog Jehova] naklonil ljudstvom čiste ustnice [čist jezik, NW], vsi bodo klicali GOSPODOVO ime in mu služili s skupno ramo [z ramo ob rami, NW].« (Zefanija 3:9, SSP)

2. Kaj je »čist jezik« in kaj ta omogoča?

² »Čist jezik« je resnica o Bogu, ki jo najdemo v njegovi Besedi, Bibliji. To je predvsem resnica o Božjem kraljestvu, ki bo posvetilo njegovo ime Jehova, opravičilo njegovo suverenost in prineslo blagoslove človeštvu. (Matevž 6:9, 10) Ta edini duhovno čisti jezik na zemlji govorijo ljudje iz vseh narodov in ras. To jim omogoča, da služijo Jehovu »z ramo ob rami« oziroma »s skupno ramo«. Tako mu služijo enotno ali »enodušno« (AC).

Ni prostora za pristranost

3. Kaj nam omogoča, da služimo Jehovu v enotnosti?

³ Kristjani smo hvaležni za mnogojezično sodelovanje, ki je med nami. Čeprav oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu v  mnogo jezikih, ki jih govorijo ljudje, pa služimo Bogu v enotnosti. (Psalm 133:1) To je mogoče zato, ker ne glede na to, kje na zemlji živimo, govorimo edini čisti jezik v slavo Jehovu.

4. Zakaj med Božjim ljudstvom ne sme biti pristranskosti?

⁴ Med Božjim ljudstvom ne sme biti pristranskosti. To je dobro pojasnil apostol Peter, ko je leta 36 n. š. pričeval na domu nejudovskega stotnika Kornelija. Od ganjenosti je rekel: »V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice [ni pristranski, NW], temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dejanja 10:34, 35) Ker to drži, v krščanski občini ni prostora za pristranskost, grupiranje, niti za to, da bi se dajalo komu prednost pred drugimi.

5. Zakaj ni prav podpirati grupiranja v občini?

⁵ Neka univerzitetna študentka je o svojem obisku kraljestvene dvorane dejala: »Cerkve navadno privabljajo člane določene rase ali narodnostne skupine. [. . .] Jehovove priče pa so sedeli vsi skupaj in ne ločeno po skupinah.« Vseeno pa so nekateri člani občine v staroveškem Korintu ustanavljali frakcije. S tem so povzročali nesoglasja in tako nasprotovali delovanju Božjega svetega duha, saj ta spodbuja enotnost in mir. (Galatom 5:22) Če bi v občini podpirali grupiranje, bi delovali zoper vodstvo duha. Zato imejmo v mislih besede, ki jih je apostol Pavel namenil Korintčanom: »Prosim vas pa, bratje, v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite in ne bodi razdorov med vami, temuč bodite popolnoma složni v enem umu in eni misli.« (1. Korinčanom 1:10) Pavel je enotnost poudaril tudi v pismu Efežanom. (Efežanom 4:1–6, 16)

6., 7. Kakšen nasvet je Jakob dal glede pristranskosti in kaj njegove besede pomenijo?

 ⁶ Od kristjanov se je vedno zahtevalo, da so nepristranski. (Rimljanom 2:11) Toda nekateri v občini prvega stoletja so dajali prednost bogatim, zato je učenec Jakob zapisal: »Moji bratje, svoje vere v našega Gospoda Jezusa Kristusa, Gospoda veličastva, ne združujte s pristranskostjo. Če pride k vašemu shodu mož z zlatim prstanom in v bleščeči obleki, pride pa tudi revež v umazani obleki, in se ozrete na tistega, ki nosi bleščečo obleko ter rečete: ‚Sédi semkaj na udoben sedež,‘ revežu pa rečete: ‚Ti stopi tja,‘ ali: ‚Sédi k mojim nogam‘ –; mar niste delali razlike med seboj in postali sodniki s hudobnimi mislimi?« (Jakob 2:1–4, SSP)

⁷ Če so na shod prišli neverujoči, ki so bili bogati, z zlatim prstanom in bleščečo obleko, ter neverujoči, ki so bili revni, v umazani obleki, so bogatim naklonili posebno pozornost. Ponudili so jim ‚udobne sedeže‘, medtem ko so revnim dejali, naj stojijo ali sedejo komu k nogam. Toda Bog je brez predsodkov priskrbel Jezusovo odkupno žrtev za bogate in za revne. (Job 34:19; 2. Korinčanom 5:14) Če torej želimo ugajati Jehovu in mu služiti z ramo ob rami, ne smemo nikomur dajati prednosti ali ‚občudovati osebe zaradi koristi‘. (Juda 4, 16)

Pazimo se godrnjanja

8. Kaj se je zgodilo Izraelcem, ker so godrnjali?

⁸ Da bi ohranili enotnost in še naprej uživali Božjo naklonjenost, moramo upoštevati Pavlov nasvet: »Vse delajte brez godrnjanja.« (Filipljanom 2:14, 15) Nezvesti Izraelci, osvobojeni egipčanskih okov, so godrnjali čez Mojzesa in Arona in s tem celo čez Boga Jehova. Zato vsi moški, ki so bili stari dvajset let in več, razen zvestega Jozueta, Kaleba in Levitov, niso vstopili v Obljubljeno deželo, ampak so pomrli med Izraelovim 40-letnim potovanjem po pustinji. (4. Mojzesova 14:2, 3, 26–30; 1. Korinčanom 10:10) Kakšno ceno so plačali za godrnjanje!

9. Kaj je doletelo Mirjam, ker je godrnjala?

⁹ Iz tega vidimo, kaj se lahko zgodi s celotnim godrnjavim narodom. Kako pa je s posameznimi godrnjavci? Mirjam, Mojzesova sestra, je skupaj s svojim bratom Aronom godrnjala: »Ali je res GOSPOD govoril samo z Mojzesom? Ne govori li tudi z nami?« Pripoved še dodaja: »GOSPOD je slišal.« (4. Mojzesova 12:1, 2) In kakšne so bile posledice? Bog je Mirjam, ki je očitno imela glavno besedo v tem pritoževanju, ponižal. Kako? Tako da je zbolela za gobavostjo in je bila prisiljena ostati zunaj taborišča sedem dni, dokler ni bila zopet čista. (4. Mojzesova 12:9–15)

10., 11. Kakšne so lahko posledice, če se godrnjanje ne konča? Ponazorite.

¹⁰ Godrnjanje ni le pritoževanje nad kakim napačnim ravnanjem. Trdovratni godrnjavci pretirano poudarjajo svoja čustva ali položaj ter s tem usmerjajo pozornost nase namesto na Boga. Če se to ne konča, povzroči nesoglasje med duhovnimi brati in sestrami ter ovira  njihovo prizadevanje, da bi služili Jehovu z ramo ob rami. Do tega pride, ker se godrnjavci vedno na glas pritožujejo. Nedvomno upajo, da se bodo drugi strinjali z njimi.

¹¹ Nekdo na primer kritizira nekega starešina v tem, kako podaja snov v občini ali opravlja svoje naloge. Če prisluhnemo godrnjavcu, lahko pričnemo razmišljati kakor on. Vse dokler ni bilo v naš um posejano seme nezadovoljstva, nas morda ravnanje tega starešina ni spravljalo v slabo voljo, sedaj pa nas. Nazadnje nam ne bo všeč prav nič, kar koli bi ta starešina storil, in morda se bomo tudi mi začeli nad njim pritoževati. Takšno vedenje ne spada v občino Jehovovega ljudstva.

12. Kako lahko godrnjanje vpliva na naš odnos z Bogom?

¹² Godrnjanje nad možmi, ki imajo nalogo, da pasejo Božjo čredo, lahko privede do žaljenja. Takšno godrnjanje ali obrekljivo preklinjanje je lahko pogubno za naš odnos z Jehovom. (2. Mojzesova 22:28) Zakrknjeni žalivci ne bodo podedovali Božjega kraljestva. (1. Korinčanom 5:11; 6:10, NW) Učenec Juda je pisal o godrnjavcih, ki so ‚zaničevali gospostvo in preklinjali veličanstva‘ oziroma odgovorne može v občini. (Juda 8) Teh godrnjavcev Bog ni odobraval, zato ravnamo modro, če se ogibamo njihovega hudobnega početja.

13. Zakaj niso vse pritožbe napačne?

¹³ Vendar Jehova ne zavrača prav vsakega pritoževanja. Ni denimo prezrl ‚klicev pritožb‘ (NW) iz Sodome in Gomore, temveč je ti hudobni mesti uničil. (1. Mojzesova 18:20, 21; 19:24, 25) V Jeruzalemu je kmalu po binkoštih leta 33 n. š. ‚nastalo godrnjanje grških Judov zoper Hebrejce, da se pri vsakdanji postrežbi zanemarjajo njih vdove‘. Zato so »dvanajsteri« popravili nastale razmere tako, da so nad »tem opravilom«, razdeljevanjem hrane, postavili ‚sedem mož, ki so bili na dobrem glasu‘. (Dejanja 6:1–6) Starešine si danes ne smejo ‚zatiskati ušesa‘ pred upravičenimi pritožbami. (Pregovori 21:13, SSP) Sočastilcev ne bi smeli kritizirati, temveč bi jih morali hrabriti in krepiti. (1. Korinčanom 8:1)

14. Katero lastnost še zlasti potrebujemo, da ne bi zapadli v godrnjanje?

¹⁴ Vsi se moramo ogibati godrnjanja, saj pritoževanje škodljivo vpliva na duhovnost. Takšno stališče bi lahko razbilo našo enotnost. Namesto tega vedno dovolimo, da sveti duh v nas rojeva ljubezen. (Galatom 5:22) Če ravnamo po ‚kraljevi postavi ljubezni‘, nam bo to pomagalo služiti Jehovu z ramo ob rami. (Jakob 2:8; 1. Korinčanom 13:4–8; 1. Petrov 4:8)

Varujmo se obrekovanja

15. Kako bi pojasnili razliko med opravljanjem in obrekovanjem?

¹⁵ Godrnjanje lahko privede do škodljivega opravljanja, zato moramo paziti na to, kar rečemo. Opravljanje je prazen pogovor o ljudeh in o njihovih zadevah. Pri obrekovanju pa gre za neresnične izjave, s katerimi kdo želi škoditi ugledu drugega. Takšen govor je zloben in brezbožen. Bog je zato Izraelcem naročil: »Ne pohajaj kot opravljivec [obrekljivec, SSP] med ljudstvom svojim.« (3. Mojzesova 19:16)

16. Kaj je Pavel dejal o nekaterih opravljivcih in kako bi moral njegov nasvet vplivati na nas?

¹⁶ Ker se prazen pogovor utegne sprevreči v obrekovanje, je apostol Pavel ostro pokaral nekatere opravljivce. Za tem, ko je omenil vdove, ki so upravičene do občinske pomoči, je opozoril na vdove, ki so se navadile »brez dela pohajkovati po hišah; in ne samo brez dela, ampak tudi jezične [opravljive, NW] in vedečne so, govoreč,  česar ni potreba«. (1. Timoteju 5:11–15) Če kristjanka ugotovi, da je vrsta govorjenja, ki bi se lahko sprevrglo v obrekovanje, njena slabost, bi morala upoštevati Pavlov nasvet, naj bo ‚resnobna, ne obrekljiva‘. (1. Timoteju 3:11) Seveda se morajo škodljivega opravljanja varovati tudi krščanski moški. (Pregovori 10:19)

Nehajmo soditi!

17., 18. a) Kaj je Jezus dejal glede sodbe brata? b) Kako lahko upoštevamo to, kar je Jezus dejal glede sodbe?

¹⁷ Četudi ne obrekujemo nikogar, pa se moramo morda zelo truditi, da ne bi drugih sodili. Jezus je takšno stališče takole pograjal: »Ne sodite, da ne boste sojeni. Kajti s kakršno sodbo sodite, s tako bodo sodili vas; in s kakršno mero merite, s tako se bo merilo vam. Kaj pa vidiš pazder v očesu brata svojega, bruna v očesu svojem pa ne čutiš? Ali kako porečeš bratu svojemu: Daj, da izderem pazder iz očesa tvojega, in glej, bruno je v očesu tvojem? Hinavec, izderi najprej bruno iz očesa svojega in potem izpregledaš, da izdereš pazder iz očesa bratu svojemu.« (Matevž 7:1–5)

¹⁸ Nikar si ne dovolimo izdirati drobnega ‚pazderja‘ oziroma slamice iz očesa svojega brata, ko zaradi figurativnega »bruna« sami nismo zmožni pravilne presoje. Če se dejansko zavedamo, kako usmiljen je Bog, se ne bomo nagibali k temu, da bi sodili naše duhovne brate in sestre. Le kako bi jih lahko razumeli tako dobro, kot jih naš nebeški Oče? Nič čudnega, da nas je Jezus posvaril, naj ‚ne sodimo, da ne bomo sojeni‘! Poštena ocena lastnih slabosti bi nas morala zadržati pred tem, da bi si ustvarjali sodbe, ki bi bile za Boga nepravične.

Krhki, vendar vredni časti

19. Kako bi morali gledati na sovernike?

¹⁹ Če smo odločeni služiti Bogu z ramo ob rami s soverniki, ne bomo le pazili, da ne bi drugih sodili. Prednjačili bomo v tem, da jim izkazujemo čast. (Rimljanom 12:10, NW) Pravzaprav si bomo prizadevali za tem, kar bo v dobro njim, ne nam, in  bomo z veseljem opravljali nižja dela v njihovo dobro. (Janez 13:12–17; 1. Korinčanom 10:24) Kako lahko ohranimo takšno dobro stališče? Tako da nikoli ne pozabimo, da je vsak vernik dragocen Jehovu in da potrebujemo drug drugega, prav kakor so medsebojno odvisni vsi udje človeškega telesa. (1. Korinčanom 12:14–27)

20., 21. Kakšnega pomena so za nas besede iz Drugega lista Timoteju 2:20, 21?

²⁰ Res je, kristjani so krhke lončene posode, ki jim je bil zaupan veličastni zaklad, in sicer strežba. (2. Korinčanom 4:7) Če želimo še naprej opravljati to sveto dejavnost v slavo Jehovu, moramo pred njim in njegovim Sinom ohraniti časten položaj. Samo z moralno in duhovno čistostjo lahko ostanemo častna posoda, ki jo uporablja Bog. Pavel je glede tega zapisal: »V veliki hiši pa niso samo zlate in srebrne posode, ampak tudi lesene in lončene, in nekatere v čast, nekatere v nečast. Ako se torej kdo očisti od takih, bode posoda v čast, posvečena, koristna Gospodarju, pripravljena za sleherno dobro delo.« (2. Timoteju 2:20, 21)

²¹ Kdor se ne vede v skladu z Božjimi zahtevami, je ‚posoda v nečast‘. Če pa si prizadevamo živeti bogovšečno, bomo ‚posode v čast, posvečene oziroma odbrane za Jehovovo službo in pripravljene za sleherno dobro delo‘. Dobro bi se torej bilo vprašati: ‚Ali sem »častna posoda«? Ali dobro vplivam na sovernike? Ali sem ud občine, ki sodeluje z ramo ob rami s sočastilci?‘

Služimo z ramo ob rami

22. S čim lahko primerjamo krščansko občino?

²² Krščanska občina je družini podobna ureditev. V družini, v kateri vsi člani častijo Jehova, vlada ljubeče in prijetno ozračje, s pripravljenostjo pomagati drug drugemu. Družino morda sestavljajo posamezniki z različno osebnostjo, toda vsakdo ima častno mesto. Podobno je v občini. Čeprav smo vsi različni, in nepopolni, nas Jehova po Kristusu vleče k sebi. (Janez 6:44; 14:6) Jehova in Jezus nas ljubita in kakor složna družina moramo vsekakor tudi mi izkazovati ljubezen drug drugemu. (1. Janezov 4:7–11)

23. Česa ne smemo pozabiti in kaj moramo biti odločeni delati?

²³ V krščanski občini, ki je kakor družina, se tudi upravičeno pričakuje zvestovdanost. Apostol Pavel je zapisal: »Vsekakor hočem, naj možje v vsakem kraju molijo in vzdigujejo čiste [zvestovdane, NW] roke brez jeze in prepirljivosti.« (1. Timoteju 2:8, Ekumenska izdaja) Pavel je takšno zvestovdanost povezal z javno molitvijo »v vsakem kraju«, kjer se kristjani shajajo. Samo zvestovdani možje naj bi zastopali občino v javni molitvi. Seveda pa Bog od vseh nas zahteva, da smo zvestovdani njemu in drug drugemu. (Propovednik 12:13, 14) Bodimo torej odločeni delati skupaj v harmoniji kakor udje človeškega telesa. Prav tako enotno služímo kot del družine Jehovovih častilcev. Predvsem pa ne pozabimo, da potrebujemo drug drugega in da bomo uživali Božje odobravanje in blagoslove le, če bomo služili Jehovu z ramo ob rami.

Kako bi odgovorili?

• Kaj Jehovovemu ljudstvu omogoča, da služi svojemu Bogu z ramo ob rami?

• Zakaj se kristjani pazijo pristranskosti?

• Kaj je po vašem narobe z godrnjanjem?

• Zakaj bi morali sovernikom izkazovati čast?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 15]

Peter je spoznal, da »Bog ne gleda na lice«

[Slika na strani 16]

Ali veste, zakaj je Bog ponižal Mirjam?

[Slika na strani 18]

Zvestovdani kristjani veselo služijo Jehovu z ramo ob rami