Nepričakovana poroka Boaza in Rute

NA GUMNU blizu Betlehema je zaradi spomladanskih del zelo živahno. Bil je dolg dan. Vonj po pravkar opraženem žitu lačne delavce spomni, da je čas za večerjo. Vsakdo bo užival sadove svojega dela.

Boaz, bogat posestnik, se do sitega naje in napije ter se uleže pri veliki kopici žita. Pozneje, ko se žetveni dan konča, si vsak poišče udobno počivališče. Zadovoljni Boaz se sedaj pokrije in potone v sen.

Neopazno srečanje

Opolnoči se Boaz prebudi premražen in drgetajoč. Nič čudnega, ko pa je nekdo namenoma odgrnil pokrivalo z njegovih nog in prav tam sedaj nekdo leži! Ker Boaz v temi ne vidi, kdo bi to bil, vpraša: »Kdo si ti?« Ženski glas odgovori: »Jaz sem Ruta, dekla tvoja; razprostri perut svojo čez svojo deklo, zakaj odkupitelj si mi.« (Ruta 3:1–9)

Sama in v temi se pogovarjata. Žensk se navadno ne najde tako, na gumnu. (Ruta 3:14) Toda na Boazovo povabilo Ruta leži pri njegovih nogah še naprej, vse dokler tik pred zoro ne vstane in odide ter se tako ogne vsakršnemu neutemeljenemu kritiziranju.

Ali je bil to ljubezenski zmenek? Ali je Ruta, revna mlada vdova iz nejudovske dežele, domiselno zapeljevala tega bogatega, starejšega moža? Ali je Boaz izkoriščal okoliščine, v katerih je bila Ruta, in samotnost tiste noči? Ne, ta dogodek priča o zvestovdanosti in ljubezni do Boga. Resnica pa je tudi zelo ganljiva.

Toda kdo je Ruta? Kakšni so njeni motivi? In kdo je ta bogat moški, Boaz?

»Krepostna žena«

Leta pred tem dogodkom je Judo prizadela lakota. Neka izraelska štiričlanska družina (Elimelek, njegova žena Naomi in njuna sinova Mahlon in Kiljon) se je preselila v rodovitno Moabsko deželo. Sinova sta se poročila z Moabkama, Ruto in Orfo. Po smrti teh treh mož v Moabu so te žene slišale, da so se v Izraelu razmere izboljšale. Zato se je Naomi, ki je bila sedaj vdova, žalostna in brez otrok ali vnukov, odločila vrniti v svojo domovino. (Ruta 1:1–14)

Na poti v Izrael je Naomi prepričala Orfo, da se je vrnila k svojemu ljudstvu. Zatem je dejala Ruti: »Glej, tvoja svakinja se je vrnila k svojemu ljudstvu in k svojim bogovom. Vrni se za svojo svakinjo!« Toda Ruta je rekla: »Ne sili me, naj te zapustim [. . .]. Kamor pojdeš ti, pojdem jaz [. . .]; tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo in tvoj Bog bo moj  Bog. Kjer boš ti umrla, bom umrla jaz in tam bom pokopana.« (Ruta 1:15–17, SSP) Tako sta se ti obubožani vdovi vrnili v Betlehem. Tam je Rutina ljubezen in skrb do tašče naredila tolikšen vtis na sosede, da so o njej govorili, da »je [za Naomi] boljša nego sedem sinov«. Drugi so jo opisali kot ‚krepostno ženo‘. (Ruta 3:11; 4:15)

Ob pričetku ječmenove žetve v Betlehemu je Ruta rekla Naomi: »Dovoli, naj grem na polje in pobiram klasje za njim, v čigar očeh najdem milost.« (Ruta 2:2)

Tako po naključju pride na polje, ki pripada Boazu, sorodniku njenega tasta Elimeleka. Nadzornika zaprosi, ali sme pri njih paberkovati. Njena marljivost pri delu je izredna, zato jo nadzornik za njeno delo pohvali pred Boazom. (Ruta 1:22–2:7)

Zaščitnik in dobrotnik

Boaz je vdan Jehovov častilec. Vsako jutro je svoje žanjce pozdravil z besedami »GOSPOD bodi z vami!«, ti pa so mu odgovorili: »Blagoslovi te GOSPOD!« (Ruta 2:4) Ko opazi, kako je Ruta marljiva, in izve za njeno zvestovdanost do Naomi, ji da posebni status pri paberkovanju. Krajše povedano, reče ji: ‚Ostani na mojih poljih; ni ti treba iti drugam. Bodi pri mojih deklah; pri njih boš na varnem. Mladeničem sem zapovedal, naj se te ne dotaknejo. Kadar boš žejna, ti bodo zajeli svežo vodo.‘ (Ruta 2:8, 9)

Ruta se prikloni do tal in reče: ‚S čim sem našla milost pred tvojimi očmi, ko pa sem tujka?‘ Boaz ji odgovori: ‚Natanko so mi povedali vse, kar si storila tašči po smrti svojega moža – kako si zapustila svojega očeta, mater, sorodnike in domovino ter prišla k ljudstvu, ki ga prej nisi poznala. GOSPOD ti poplačaj delo tvoje in od njega prejmi popolno povračilo.‘ (Ruta 2:10–12)

Boaz ne skuša pridobiti njene naklonjenosti. Njegova pohvala je iskrena. Ruta je prikupno ponižna, za njegovo pomirjujočo tolažbo se mu zahvali. Meni, da si je ne zasluži, in odtlej dela še marljiveje. Pozneje, v času kosila, jo Boaz pokliče: ‚Pridi, jej kruh in omakaj grižljaj svoj v kisu.‘ Naje se do sitega in jed še shrani, da jo bo odnesla domov Naomi. (Ruta 2:14)

Ruta do konca dneva napaberkuje kakih 18 kilogramov ječmena. Skupaj z ostanki jedi ga odnese domov Naomi. (Ruta 2:15–18) Ob tolikem obilju se Naomi razveseli in vpraša: ‚Kje si danes pobirala? Blagoslovljen bodi, ki se je prijazno ozrl nate!‘ Ko izve, da je paberkovala pri Boazu, reče: »Blagoslovljen bodi od GOSPODA, čigar milost ne zapusti ne živih, ne mrtvih! [. . .] Ta mož je bližji sorodnik najin, eden teh, ki jim gre pravica odkupiti naju.« (Ruta 2:19, 20)

 Iskanje ‚kraja počitka‘

Naomi v želji, da bi snahi našla »kraj počitka« (NW) oziroma dom, izkoristi priložnost in se domisli prošnje za odkup, ki je v skladu z Božjo Postavo. (3. Mojzesova 25:25; 5. Mojzesova 25:5, 6) Ruto sedaj pouči o zelo učinkovitem in celo nekoliko vznemirljivem načrtu, po katerem naj bi Ruta pritegnila Boazovo pozornost. Pripravljena in dobro poučena odide v okrilju teme na gumno, ki pripada Boazu. Tam ga najde spečega. Odgrne pokrivalo z njegovih nog in čaka, da se prebudi. (Ruta 3:1–7)

Ko se Boaz končno prebudi, mu Rutino simbolično dejanje nedvomno pomaga doumeti, kaj pomeni njena prošnja, naj ‚razprostre svojo perut čez svojo deklo‘. Ob njenem dejanju se ta starejši Jud zave, kakšno dolžnost ima kot odkupitelj, saj je sorodnik Rutinega pokojnega moža, Mahlona. (Ruta 3:9)

Boaz tega Rutinega nočnega obiska ni pričakoval. Toda njegov odziv daje slutiti, da Rutina prošnja po odkupu ni bila popolnoma nepričakovana. Na njeno prošnjo se je bil pripravljen odzvati.

V njenem glasu je bilo gotovo čutiti zven zaskrbljenosti, kar ga je navedlo, da ji je zagotovil: »Sedaj pa, hči moja, nič se ne boj! Vse ti storim, kar praviš, zakaj vse mesto ljudstva mojega ve, da si krepostna žena.« (Ruta 3:11)

To, da je Boaz na njeno ravnanje gledal kot na povsem krepostno, se vidi iz njegovih besed: »Blagoslovljena bodi od GOSPODA, hči moja! Zdaj si se pa še milostnejša izkazala nego poprej.« (Ruta 3:10) Sprva je Ruta izkazovala srčno dobrotljivost oziroma zvestovdano ljubezen Naomi. Sedaj pa se je nesebično predstavila precej starejšemu Boazu, saj je bil ta med odkupitelji. Bila je pripravljena vzbuditi potomstvo za svojega pokojnega moža Mahlona in za Naomi.

Odkupitelj se umakne

Naslednje jutro Boaz pokliče svojega sorodnika, imenovanega »ta in ta« (NW), ki je bližji Naomin sorodnik kakor on. Boaz mu pred drugimi prebivalci mesta in starešinami reče: ‚Hotel sem ti razodeti, da imaš od Naomi pravico odkupiti kos zemlje, ki je bil v lasti njenega moža Elimeleka, ker ga mora prodati.‘ Zatem nadaljuje: ‚Ali ga hočeš odkupiti? Če ne, ga bom odkupil jaz.‘ Ob tem ta in ta reče, da bo zemljo odkupil. (Ruta 4:1–4)

Toda čaka ga presenečenje! Sedaj Boaz pred vsemi pričami reče: »Kateri dan kupiš tisto polje iz roke Naomine, ga tudi pridobiš  od Rute Moabke, žene umrlega sorodnika, da obudiš ime mrtvega za dediščino njegovo.« Sorodnik pa se iz strahu, da ne bi morda oškodoval svoje dediščine, pravici do odkupa odreče z besedami: »Jaz ne morem odkupiti.« (Ruta 4:5, 6)

Moški, ki je zavrnil odkup, si je po običaju moral sezuti sandal in ga izročiti drugemu. Ko torej odkupitelj Boazu reče »Kupi ga zase!«, si prične sezuvati sandal. Zatem Boaz starešinam in vsemu ljudstvu reče: »Priče ste danes, da sem kupil vse, kar je bilo Elimelekovo, in vse, kar je bilo Kiljonovo in Mahlonovo, iz roke Naomine. Vrhutega sem pridobil Ruto Moabko, ženo Mahlonovo, da bodi moja žena, da obudim ime umrlega za dediščino njegovo [. . .]. Temu ste priče danes.« (Ruta 4:7–10)

Vsi, ki so bili pri vratih, so Boazu dejali: »GOSPOD naj dá, da bo žena, ki pride v tvojo hišo, kakor Rahela in kakor Lea, ki sta obe sezidali hišo Izraelovo. Bodi mogočen v Efráti in naj slovi tvoje ime v Betlehemu.« (Ruta 4:11, 12, SSP)

Boaz z blagoslovom ljudstva vzame Ruto za svojo ženo. Ta mu rodi sina Obeda in tako Ruta in Boaz postaneta prednika kralja Davida, s tem pa tudi Jezusa Kristusa. (Ruta 4:13–17; Matevž 1:5, 6, 16)

»Popolno povračilo«

Boaz se je v celi pripovedi, od svojega prvega prijaznega pozdrava delavcem, pa do tega, da je sprejel odgovornost, da Elimeleku ohrani družinsko ime, izkazal za izrednega moškega – človeka dejanj in avtoritete. Obenem je bil to človek s samoobvladanjem, vero in značajnostjo. Bil pa je tudi velikodušen, dobrotljiv, moralno čist in popolnoma poslušen Jehovovim zapovedim.

Ruta se odlikuje po svoji ljubezni do Jehova, zvestovdani ljubezni do Naomi ter po marljivosti in ponižnosti. Nič čudnega, da so jo imeli ljudje za ‚krepostno ženo‘. Ni jedla ‚kruha lenobe‘ in je zaradi svojega pridnega dela imela kaj deliti s taščo, ki je to potrebovala. (Pregovori 31:27, 31) Ker je prevzela odgovornost do Naomi, je gotovo občutila srečo, ki izhaja iz dajanja. (Dejanja 20:35; 1. Timoteju 5:4, 8)

Kako dobre zglede imamo v Rutini knjigi! Jehova ni pozabil Naomi. Ruta je prejela »popolno povračilo« – postala je prednica Jezusa Kristusa. Boaz je bil blagoslovljen s ‚krepostno ženo‘. Mi pa v takšnih posameznikih najdemo zglede vere.

[Okvir na strani 26]

Žarek upanja

Če se vam kdaj zdi, da živite v nesrečnih časih, vam lahko Rutina zgodba prinese žarek upanja. Slovi kot pomemben epilog Knjige sodnikov. Pove nam, kako je Jehova pri vpeljavi kralja svojemu ljudstvu uporabil ponižno vdovo iz tujega moabskega naroda. Če upoštevamo ozadje Knjige sodnikov, Rutina vera v tistem času sije kakor luč.

Ob branju Rutine zgodbe lahko dobite zagotovilo, da Bog ne glede na to, kako strašni so morda časi, vedno poskrbi za svoje ljudstvo in izpolni svoje namene.