Kje lahko najdemo pravo tolažbo?
Kje lahko najdemo pravo tolažbo?
»Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa [. . .] nas tolaži v vsaki stiski.« (2. KORINČANOM 1:3, 4)
1. Zaradi katerih razmer lahko ljudje občutijo močno potrebo po tolažbi?
ZARADI hromeče bolezni lahko človek dobi občutek, da je njegovo življenje uničeno. Potresi, neurja in lakote pahnejo ljudi v bedo. Zaradi vojne lahko človek izgubi koga od družinskih članov, ostane brez doma ali pa je prisiljen zapustiti svoje imetje. Nepravičnost lahko človeka navda z občutkom, da se ne more nikamor obrniti po pomoč. Tisti, ki so žrtve takšnih nesreč, obupno potrebujejo tolažbo. Kje jo lahko najdejo?
2. Zakaj je tolažba, ki jo daje Jehova, edinstvena?
2 Nekateri posamezniki in organizacije si prizadevajo priskrbeti tolažbo. Prijazne besede so vedno dragocene. Fizična pomoč pomaga zadovoljiti kratkoročne potrebe. Toda le Jehova, pravi Bog, lahko popravi vso škodo in priskrbi potrebno pomoč, da se takšne nesreče ne bi nikoli več ponovile. V Bibliji o njem piše: »Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, Oče usmiljenosti in Bog vsake tolažbe, ki nas tolaži v vsaki stiski, da moremo i mi tolažiti tiste, ki so v kakršnikoli stiski s to tolažbo, s katero nas same tolaži Bog.« (2. Korinčanom 1:3, 4) Kako nas Jehova tolaži?
Lotiti se težav pri koreninah
3. Kako se Bog s tolažbo, ki jo daje, loti korenin človeških težav?
3 Celotna človeška družina je zaradi Adamovega greha podedovala nepopolnost, ta pa je vzrok neštetih problemov, ki se nazadnje končajo s smrtjo. (Rimljanom 5:12) Vse skupaj še poslabša dejstvo, da je Satan Hudič »vojvoda tega sveta«. (Janez 12:31; 1. Janezov 5:19) Jehova žalostnega stanja, v katerem se je znašlo človeštvo, ni le obžaloval. Poslal je svojega edinorojenega Sina v odkupnino, da bi priskrbel rešitev, in nam povedal, da se lahko z vero v njegovega Sina rešimo posledic adamskega greha. (Janez 3:16; 1. Janezov 4:10) Napovedal je tudi, da bo Jezus Kristus, ki mu je bila zaupana vsa oblast v nebesih in na zemlji, uničil Satana in celotno njegovo hudobno stvarnost. (Matevž 28:18; 1. Janezov 3:8; Razodetje 6:2; 20:10)
4. a) Kaj je Jehova priskrbel, da bi nam okrepil zaupanje v svoje obljube o rešitvi? b) Kako nam Jehova pomaga sprevideti, kdaj bo prišla rešitev?
4 Bog je, zato da bi nam okrepil zaupanje v svoje obljube, ohranil veliko dokazov, ki pričajo o tem, da se vse, kar napove, tudi uresniči. (Jozue 23:14) V Biblijo je dal zapisati, kako je svoje služabnike rešil iz razmer, ki so bile s človeškega gledišča videti povsem nerešljive. (2. Mojzesova 14:4–31; 2. kraljev 18:13–19:37) Poleg tega je po Jezusu Kristusu pokazal, da v njegov namen spada tudi ozdravljanje ljudi ‚vsake slabosti‘, celo obujanje mrtvih. (Matevž 9:35; 11:3–6) Kdaj se bo vse to zgodilo? Biblija odgovarja z opisom zadnjih dni te stare stvarnosti, ki ji bodo sledila Božja nova nebesa in nova zemlja. Jezusov opis ustreza času, v katerem mi živimo. (Matevž 24:3–14; 2. Timoteju 3:1–5)
Tolažba za tiste, ki so v stiski
5. Na kaj je Jehova usmeril pozornost starodavnih Izraelcev, ko jih je tolažil?
5 Iz tega, kako je Jehova ravnal s starodavnimi Izraelci, spoznamo, kako jih je tolažil v težavnih časih. Spomnil jih je, kakšen Bog je. To jim je okrepilo zaupanje v njegove obljube. Jehova je svoje preroke navedel, da so z živimi primerjavami prikazali nasprotje med njim, pravim in živim Bogom, ter maliki, ki niso mogli pomagati ne sebi ne svojim častilcem. (Izaija 41:10; 46:1; Jeremija 10:2–15) Ko je Jehova po Izaiju rekel »Tolažite, tolažite ljudstvo moje«, je svojega preroka spodbudil, da je s ponazoritvami in opisi njegovih stvarjenjskih del poudaril veličino, ki jo ima kot edini resnični Bog. (Izaija 40:1–31)
6. Kako je Jehova včasih nakazal, kdaj bo prišlo do osvoboditve?
6 Občasno je Jehova svoje ljudstvo tolažil tako, da mu je povedal čas odrešitve, do katere naj bi prišlo v bližnji ali daljni prihodnosti. Ko se je zatiranim Izraelcem bližala osvoboditev iz Egipta, jim je dejal: »Še eno šibo pošljem nad Faraona in nad Egipt, potem vas izpusti odtod.« (2. Mojzesova 11:1) Ko so v dneh kralja Josafata Judovo napadle združene sile treh narodov, je Jehova ljudstvu rekel, da bo v njegovo korist posegel »jutri«. (2. letopisov 20:1–4, 14–17) Po drugi strani je Izaija o osvoboditvi Judov iz Babilona pisal že skoraj 200 let vnaprej, in dodatne podrobnosti je Jeremija odkril skoraj sto let pred osvoboditvijo. Kako spodbudne so bile te prerokbe Božjim služabnikom, ko se je približeval čas osvoboditve! (Izaija 44:26–45:3; Jeremija 25:11–14)
7. Kaj so pogosto zajemale obljube glede osvoboditve in kako je to vplivalo na zveste ljudi v Izraelu?
7 Vredno je omeniti, da so obljube, ki so Božjemu ljudstvu prinašale tolažbo, pogosto govorile o Mesiju. (Izaija 53:1–12) Iz roda v rod je to vlivalo upanje zvestim ljudem, medtem ko so se spoprijemali s številnimi preizkušnjami. V Lukeževem evangeliju 2:25 beremo: »Glej, v Jeruzalemu je bil človek, ki mu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen in je čakal tolažbe Izraelove [pravzaprav Mesijev prihod], in sveti Duh je bil nad njim.« Simeon je poznal mesijansko upanje, zapisano v Pismih, in pričakovanje izpolnitve tega upanja je oblikovalo njegovo življenje. Ni sicer razumel, kako se bo vse to izpolnilo, in sam ni živel tako dolgo, da bi videl uresničitev napovedane rešitve, vendar se je razveselil, ko je prepoznal Njega, ki se bo izkazal za Božje »sredstvo rešitve«. (Lukež 2:30, NW)
Tolažba, priskrbljena po Kristusu
8. Kako se je Jezusova pomoč razlikovala od tega, kar je veliko ljudi menilo, da potrebujejo?
8 Jezus Kristus med opravljanjem svoje zemeljske strežbe ljudem ni vedno priskrbel takšne pomoči, kakršno so menili, da jo potrebujejo. Nekateri so hrepeneli po Mesiju, ki bi jih osvobodil osovraženega rimskega jarma. Toda Jezus se ni zavzemal za revolucijo. Rekel jim je, naj ‚dajo cesarju, kar je cesarjevega‘. (Matevž 22:21) Božji namen je zajemal veliko več kot le osvoboditev ljudstva izpod oblasti kakega političnega režima. Ljudstvo je hotelo Jezusa postaviti za kralja, toda on je dejal, da bo ‚svoje življenje dal v odkupnino za mnoge‘. (Matevž 20:28; Janez 6:15) Ni še nastopil čas, da zakraljuje, in vladarsko oblast naj bi mu podelil Jehova, ne pa nezadovoljne množice.
9. a) Katero tolažilno sporočilo je Jezus oznanjal? b) Kako je Jezus pokazal, da je bilo to sporočilo povezano z razmerami, s katerimi so se ljudje osebno spoprijemali? c) Čému je Jezusova strežba postavila temelj?
9 Tolažba, ki jo je prinašal Jezus, je bila zajeta v ‚evangeliju o Božjem kraljestvu‘. To je bilo sporočilo, ki ga je Jezus oznanjeval, kamor koli je šel. (Lukež 4:43) Povezanost tega sporočila z vsakodnevnimi težavami ljudi je poudaril tako, da je pokazal, kaj bo kot mesijanski vladar naredil za človeštvo. Trpečim je veselje do življenja vrnil s tem, da jim je popravil vid in govor (Matevž 12:22; Marko 10:51, 52), ozdravil ohromele ude (Marko 2:3–12), očistil Soizraelce odurnih bolezni (Lukež 5:12, 13) in jih osvobodil še drugih mučnih zdravstvenih težav (Marko 5:25–29). Žalujočim staršem je bilo v veliko olajšanje, ko jim je iz smrti obudil otroke. (Lukež 7:11–15; 8:49–56) Pokazal je, da ima sposobnost nadzirati nevarna neurja in nahraniti velike množice. (Marko 4:37–41; 8:2–9) Poleg tega je Jezus ljudi učil življenjskih načel, s katerimi so si lahko učinkovito pomagali pri spoprijemanju z obstoječimi težavami, ta načela pa so jim tudi polnila srce z upanjem na pravično vladanje pod Mesijem. Tako Jezus s svojo strežbo ni le tolažil tistih, ki so mu prisluhnili v veri, temveč je postavil tudi temelj za spodbujanje ljudi v naslednjih tisočletjih.
10. Kaj nam omogoča Jezusova žrtev?
10 Več kot 60 let za tem, ko je Jezus žrtvoval svoje človeško življenje in bil obujen v nebeško življenje, je apostol Janez po navdihnjenju zapisal: »Otročiči moji, to vam pišem, da ne grešite. Ako se pa kdo pregreši, imamo Odvetnika pri Očetu, Jezusa Kristusa pravičnega; in on je sprava za grehe naše, ne pa samo za naše, ampak tudi za vsega sveta grehe.« (1. Janezov 2:1, 2) Koristi Jezusove popolne človeške žrtve nas zelo tolažijo. Vemo, da so nam lahko odpuščeni grehi, imamo čisto vest, smo v priznanem odnosu z Bogom ter imamo upanje na večno življenje. (Janez 14:6; Rimljanom 6:23; Hebrejcem 9:24–28; 1. Petrov 3:21)
Sveti duh kot tolažnik
11. Kaj je Jezus pred svojo smrtjo še obljubil apostolom, da jih bo tolažilo?
11 Jezus je apostole zadnji večer pred svojo žrtveno smrtjo seznanil s še eno pripravo, ki jo je njegov nebeški Oče priskrbel, da bi jih tolažil. Rekel je: »Jaz bom prosil Očeta, in drugega Tolažnika [grško parákletos] vam dá, da ostane z vami vekomaj, Duha resnice.« Jezus jim je zagotovil: »Tolažnik pa, sveti Duh, [. . .] vas bo vse učil in vas spominjal vsega, kar sem vam povedal.« (Janez 14:16, 17, 26) Kako jih je sveti duh pravzaprav tolažil?
12. Kako je to, da je sveti duh pomagal učencem spomniti se Jezusovih besed, mnogim priskrbelo tolažbo?
12 Apostoli so bili deležni obsežnega Jezusovega pouka. Te izkušnje gotovo niso nikoli pozabili, toda ali so se lahko natančno spomnili njegovih besed? Ali so zaradi svojega nepopolnega spomina pozabili pomembna navodila? Jezus jim je zagotovil, da jih bo sveti duh ‚spominjal vsega, kar jim je povedal‘. Zato je lahko Matevž kakih osem let po Jezusovi smrti napisal prvi evangelij, ki vsebuje Jezusov prisrčni govor na gori, številne Jezusove ponazoritve o Kraljestvu in podrobno razpravo o znamenju njegove navzočnosti. Več kot 50 let kasneje je lahko apostol Janez napisal zanesljivo pripoved, bogato s podrobnostmi glede zadnjih nekaj dni Jezusovega zemeljskega življenja. Ti navdihnjeni zapisi so spodbudni še danes!
13. Kako je bil sveti duh zgodnjim kristjanom kot učitelj?
13 Sveti duh pa učencem ni le pomagal spomniti se Jezusovih besed, temveč jih je tudi učil in vodil do točnejšega razumevanja Božjega namena. Ko je Jezus še bil s svojimi učenci, jim je govoril o rečeh, ki jih takrat niso jasno razumeli. Toda kasneje je sveti duh Janeza, Petra, Jakoba, Juda in Pavla spodbudil, da so v pismih pojasnili nadaljnji razvoj dogodkov v zvezi z Božjim namenom. Tako je sveti duh imel vlogo učitelja, kar je bilo za učence dragoceno zagotovilo Božjega vodstva.
14. Kako vse je sveti duh pomagal Jehovovemu ljudstvu?
14 Čudežni darovi duha so prav tako pomagali pojasniti, da je Bog svojo naklonjenost preusmeril z mesenega Izraela na krščansko občino. (Hebrejcem 2:4) Pomemben dejavnik pri razpoznavanju pravih Jezusovih učencev je bil tudi sad tega duha v življenju posameznikov. (Janez 13:35; Galatom 5:22–24) Poleg tega je ta duh člane občine okrepil, da so pogumno in neustrašno oznanjevali. (Dejanja 4:31)
Pomoč v hudih pritiskih
15. a) Katere pritiske so kristjani prestajali v preteklosti in katere prestajajo danes? b) Zakaj so lahko včasih tisti, ki hrabrijo druge, tudi sami potrebni spodbude?
15 Vsi, ki so se posvetili Jehovu in so mu zvestovdani, so tako ali drugače preganjani. (2. Timoteju 3:12) Toda mnogo kristjanov je prestalo oziroma še vedno prestaja zelo hude pritiske. V novodobnem času je nekatere nadlegovala drhal. Bili so pahnjeni v koncentracijska taborišča, zapore in delovna taborišča, v katerih so vladale nečloveške razmere. Ponekod so se vlade sprevrgle v zagrizene preganjalce ali pa dovolile zločinskim tolpam, da so še naprej nekaznovano divjale. Kristjani se poleg tega spoprijemajo s hudimi zdravstvenimi problemi ali imajo resne družinske težave. Pod pritiskom je lahko tudi kak zrel kristjan, ki pomaga več sovernikom pri spoprijemanju s težavnimi razmerami. V takšnih primerih lahko tisti, ki hrabri druge, tudi sam potrebuje spodbudo.
16. Kako je David dobil pomoč, ko je bil pod velikim pritiskom?
16 Ko je kralj Savel zasledoval Davida, da bi ga ubil, se je David obrnil na Boga kot na svojega pomočnika: »Bog, čuj molitev mojo,« ga je rotil. »V senci peruti tvojih iščem zavetja.« (Psalm 54:2, 4; 57:1) Ali je David dobil pomoč? Da, je. Jehova mu je v tistem času po preroku Gadu in duhovniku Abiatarju dajal navodila, po Savlovem sinu Jonatanu pa ga je hrabril. (1. Samuelova 22:1, 5; 23:9–13, 16–18) Jehova je tudi dovolil, da so Filistejci napadli deželo, tako da se je moral Savel odpovedati svojim načrtom. (1. Samuelova 23:27, 28)
17. Kam se je Jezus obrnil po pomoč, ko je bil pod velikim pritiskom?
17 Pod močnim pritiskom je bil tudi sam Jezus Kristus, ko se mu je zemeljsko življenje bližalo koncu. Popolnoma se je zavedal, kako lahko njegovo ravnanje vpliva na ime njegovega nebeškega Očeta in kaj lahko pomeni za prihodnost vsega človeštva. Goreče je molil, tako da ga je celo »obšel smrtni boj« (SSP). Bog je Jezusu v tem težavnem času priskrbel potrebno pomoč. (Lukež 22:41–44)
18. Kako je Bog tolažil zgodnje kristjane, ki so bili hudo preganjani?
18 Po ustanovitvi občine v prvem stoletju so kristjane tako kruto preganjali, da so se vsi, razen apostolov, razbežali iz Jeruzalema. Može in žene so na silo zvlekli iz njihovih domov. Kako jih je Bog potolažil? Z zagotovilom iz svoje Besede, da imajo »boljšo in neminljivo posest«, zanesljivo dediščino v nebesih s Kristusom. (Hebrejcem 10:34, SSP; Efežanom 1:18–20) Medtem ko so še naprej oznanjevali, so videli dokaze podpore Božjega duha in njihova doživetja so jim bila nadaljnji razlog za veselje. (Matevž 5:11, 12; Dejanja 8:1–40)
19. Kako je Pavel gledal na tolažbo, ki jo daje Bog, čeprav je bil hudo preganjan?
19 Sčasoma je Savel (Pavel), ki je bil prej sam silovit preganjalec, postal kristjan in tudi njega so začeli preganjati. Na Cipru je neki čarovnik s sleparstvom in izkrivljanjem dejstev skušal ovirati Pavlovo strežbo. V Galaciji so Pavla kamenjali in ga pustili ležati, ker so mislili, da je mrtev. (Dejanja 13:8–10; 14:19) V Makedoniji so ga šibali. (Dejanja 16:22, 23) Za tem, ko ga je v Efezu napadla drhal, je zapisal: »Bili [smo] hudo preobteženi, nad svojo moč, tako da smo obupali tudi nad življenjem; da, sami v sebi smo izrekli smrtno obsodbo.« (2. Korinčanom 1:8, 9) Toda Pavel je v tem istem pismu zapisal tolažilne besede, ki so navedene v drugem odstavku tega članka. (2. Korinčanom 1:3, 4)
20. Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?
20 Kako lahko tudi vi tako tolažite? Danes veliko ljudi potrebuje tolažbo, ko žalujejo bodisi zaradi nesreče, ki prizadene tisoče, ali pa kakšne osebne stiske. V naslednjem članku bomo pregledali, kako lahko tolažimo v obeh primerih.
Ali se spomnite?
• Zakaj je tolažba, ki jo dobimo od Boga, najdragocenejša?
• Kakšna tolažba je priskrbljena po Kristusu?
• Kako je tolažil sveti duh?
• Omenite zglede, kako je Bog priskrbel tolažbo svojim služabnikom, ko so ti bili pod hudim pritiskom.
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 15]
Biblija nam pokaže, da je Jehova svoje ljudstvo potolažil z osvoboditvijo
[Slika na strani 16]
Jezus je priskrbel tolažbo s poučevanjem, ozdravljanjem in obujanjem od mrtvih
[Slika na strani 18]
Jezus je dobil pomoč od zgoraj