Razmišljajmo pravilno, ravnajmo modro

ZAMISLITE si naslednji prizor: Jezus Kristus razlaga, da ga bodo verski sovražniki v Jeruzalemu hudo trpinčili, nato pa umorili. Njegov dobri prijatelj apostol Peter temu ne more verjeti. Jezusa potegne na stran in ga pograja. Ni dvoma, Peter je iskren in ga resnično skrbi. Toda kaj o Petrovem razmišljanju meni Jezus? »Poberi se od mene, satan!« reče. »V spotiko si mi, ker ne misliš po božje, ampak po človeško.« (Matevž 16:21–23, Ekumenska izdaja)

Kako je moralo to Petra pretresti! Namesto da bi bil svojemu ljubljenemu Gospodarju v pomoč in podporo, mu je bil sedaj »v spotiko«. Kako se je to lahko zgodilo? Morda ga je zavedla običajna pomanjkljivost človeškega razmišljanja – da je verjel samo to, kar je hotel verjeti.

Ne bodimo pretirano samozavestni

Našo zmožnost pravilnega razmišljanja lahko ogrozi težnja, da preveč zaupamo vase. Apostol Pavel je sokristjane v staroveškem Korintu posvaril: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« (1. Korinčanom 10:12) Zakaj je Pavel to rekel? Očitno zato, ker je vedel, kako zlahka prične človek razmišljati popačeno – celo misli kristjanov ‚se lahko skazijo in oddaljijo od preprostosti, čistosti do Kristusa‘. (2. Korinčanom 11:3, SSP)

To se je predtem zgodilo celotnemu rodu Pavlovih prednikov. Takrat jim je Jehova rekel: »Misli moje niso vaše misli, tudi vaša pota niso moja pota.« (Izaija 55:8) Postali so »modri v svojih očeh«, kar je imelo katastrofalne posledice. (Izaija 5:21) Zato je nedvomno razumno preiskati, kaj naj bi delali, da bi stalno razmišljali pravilno in se tako ognili podobni katastrofi.

Varujmo se mesenega razmišljanja

Na nekatere v Korintu je močno vplivalo meseno razmišljanje. (1. Korinčanom 3:1–3) Bolj so poudarjali človeško filozofijo kakor Božjo Besedo. Grški misleci takratnega časa so bili nedvomno zelo bistri ljudje. Toda v Božjih očeh so bili neumni. Pavel je rekel: »Pisano je: ‚Pogubim modrost modrih in razumnost razumnih zavržem‘. Kje je modrijan? Kje pismouk? Kje preiskovalec tega sveta? Ni li Bog v neumnost preobrnil modrosti  tega sveta?« (1. Korinčanom 1:19, 20) Takšne intelektualce ni vodil Božji duh, ampak ‚duh tega sveta‘. (1. Korinčanom 2:12) Njihove filozofije in zamisli niso bile v skladu z Jehovovim mišljenjem.

Temeljni vir takšnega mesenega razmišljanja je Satan Hudič, ki je uporabil kačo, da je zapeljal Evo. (1. Mojzesova 3:1–6; 2. Korinčanom 11:3) Ali je za nas še vedno nevaren? Da! Satan je, kot piše v Božji Besedi, »oslepil misli« ljudi v tolikšnem obsegu, da sedaj »zapeljava vesoljni svet«. (2. Korinčanom 4:4; Razodetje 12:9) Kako pomembno je, da pazimo na njegove nakane! (2. Korinčanom 2:11)

Varujmo se »zvijačnosti ljudi«

Apostol Pavel je tudi posvaril pred ‚zvijačnostjo ljudi‘. (Efežanom 4:14) Omenil je ‚ukanljive delavce‘, ki so se pretvarjali, da predstavljajo resnico, v resnici pa so jo izkrivljali. (2. Korinčanom 11:12–15) Takšni ljudje se za to, da bi dosegli svoj cilj, morda zatekajo k predstavljanju dokazov, s katerimi podprejo svoje mišljenje, k čustveno obarvanemu govorjenju, zavajajočim polresnicam, prikritemu obdolževanju in celo k odkritim lažem.

Propagandisti pogosto uporabljajo besede, kot je denimo »sekta«, da bi druge ožigosali. V priporočilu parlamentarnemu zboru Sveta Evrope je bilo predlagano, da bi se uradom, ki preiskujejo nove verske skupine, »močno priporočalo, naj ne rabijo več tega izraza«. Zakaj? Beseda sekta ima po mnenju predlagatelja izredno negativen prizvok. Podobno so grški intelektualci apostola Pavla zmotno obtožili, da je »kvasač« ali dobesedno »pobiralec semen«. S tem so namigovali, da ni nič drugega kot nekoristen blebetač, nekdo, ki pobira in ponavlja le drobce znanja. Dejansko pa je Pavel »oznanjeval evangelij o Jezusu in vstajenju«. (Dejanja 17:18)

Ali so propagandisti s svojimi metodami uspešni? Da. Njihove metode so glavni dejavnik pri ustvarjanju etničnega in verskega sovraštva, saj ljudem izkrivljajo dojemanje drugih narodov oziroma ver. Mnogi z njimi potiskajo nepriljubljene manjšine na rob družbe. Adolf Hitler je s takšnimi metodami Žide in druge učinkovito prikazal kot »izrojene«, »zle« in »nevarne« za državo. Nikoli ne dovolimo, da bi takšna zvijačnost zastrupila naše razmišljanje. (Dejanja 28:19–22)

Ne zavajajmo se

Zlahka pa se zavajamo tudi sami. Pravzaprav se nam je lahko kakšnemu mnenju, ki ga imamo že dolgo, zelo težko odreči ali o njem celo podvomiti. Zakaj? Ker se na svoje poglede čustveno navežemo. Zatem se lahko zavajamo z utemeljevanjem – izmišljanjem razlogov, da bi opravičili prepričanje, ki pa je v resnici zmotno in varljivo.

To se je zgodilo nekaterim kristjanom v prvem stoletju. Poznali so Božjo Besedo, vendar niso dovolili, da bi ta vodila njihovo razmišljanje. Končalo se je s tem, da so ‚varali sami sebe‘. (Jakob 1:22, 26, SSP) Eden od znakov, da smo se verjetno ujeli v to vrsto samoprevare, je, da se takrat, ko se o našem prepričanju podvomi, razjezimo. Namesto da bi se v nas vnela jeza, ravnamo modro, če ostanemo nepristranski in pozorno prisluhnemo, kaj nam imajo drugi povedati – tudi ko smo prepričani, da je naše mnenje pravilno. (Pregovori 18:17)

Kopljimo za ‚Božjim spoznanjem‘

Kako lahko ohranimo pravilno razmišljanje? Na voljo je veliko pomoči, toda da bi jo dobili, moramo biti pripravljeni prizadevati si zanjo. Modri kralj Salomon je rekel: »Sin moj, ako sprejmeš besede moje in pri sebi shraniš zapovedi moje, tako da nagneš  uho svoje k modrosti in srce obrneš k razumnosti; če zakličeš previdnost in do umnosti zaženeš svoj glas, če je iščeš kakor srebra in jo zasleduješ kakor skrite zaklade: tedaj boš razumel strah GOSPODOV in dosežeš spoznanje Božje.« (Pregovori 2:1–5) Da, če si osebno prizadevamo polniti um in srce z resnicami iz Božje Besede, si bomo pridobili pravo modrost, uvid in sprevidevnost. Pravzaprav bomo kopali za rečmi, ki so daleč vrednejše od srebra ali katerega koli drugega gmotnega bogastva. (Pregovori 3:13–15)

Modrost in spoznanje sta vsekakor bistvena za to, da bi pravilno razmišljali. Ko »modrost pride v srce tvoje in znanje bode prijetno duši tvoji,« piše v Božji Besedi, bo »razsodnost [. . .] pazila nate, umnost te bo stražila, da te otme slabega pota, mož, ki spačenosti govoré, zapuščajo pota poštenja, da bi hodili po stezah teme«. (Pregovori 2:10–13)

Dovoliti, da Božje misli vodijo naše razmišljanje, je še posebej pomembno takrat, ko smo pod pritiskom ali v nevarnosti. Močna čustva, kot je jeza ali strah, nam lahko otežijo pravilno razmišljanje. »Zatiranje lahko navede modrega, da ravna neumno,« pravi Salomon. (Propovednik 7:7, NW) Lahko se celo zgodi, da se ‚razsrdimo proti GOSPODU‘. (Pregovori 19:3) Kako? Tako da za svoje težave obtožimo Boga in skušamo z njimi opravičiti ravnanje, ki ni v skladu z njegovimi zakoni in načeli. Namesto da menimo, da imamo vedno prav, ponižno prisluhnimo modrim svetovalcem, ki nam želijo s Svetim pismom pomagati. In če je treba, bodimo pripravljeni opustiti tudi močno ukoreninjene poglede, ko postane očitno, da so napačni. (Pregovori 1:1–5; 15:22)

‚Prosimo Boga‘

Živimo v viharnih in nevarnih časih. Da bi dobro razsojali in modro ravnali, je bistveno, da redno molimo k Jehovu za vodstvo. »Nič ne skrbite,« je zapisal Pavel, »temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem. In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:6, 7) Če nam pri spoprijemanju z zapletenimi težavami ali preizkušnjami primanjkuje modrosti, moramo ‚prositi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša‘. (Jakob 1:5–8)

Apostol Peter se je zavedal, da morajo sokristjani modro ravnati, zato si je prizadeval ‚zdramiti njihovo jasno mišljenje‘ (EI). Hotel je, da bi ‚se spominjali prej govorjenih besed svetih prorokov in zapovedi Gospoda in Zveličarja‘, Jezusa Kristusa. (2. Petrov 3:1, 2) Če to delamo in uravnavamo svoj um tako, da razmišljamo v skladu z Jehovovo Besedo, bomo razmišljali pravilno in ravnali modro.

[Slike na strani 21]

Zgodnji kristjani niso dovolili, da bi njihovo mišljenje oblikovalo filozofsko umovanje, temveč Božja modrost

[Vir slike]

Filozofi z leve proti desni: Epikur: Photograph taken by courtesy of the British Museum; Ciceron: Reproduced from The Lives of the Twelve Caesars; Platon: Roma, Musei Capitolini

[Slike na strani 23]

Molitev in preučevanje Božje Besede sta bistvena