Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Revni postajajo še revnejši

Revni postajajo še revnejši

Revni postajajo še revnejši

»Nobena družba, v kateri je velika večina revnih in ubogih, ne more biti zares uspešna in srečna.«

TO JE v davnem 18. stoletju izjavil ekonomist Adam Smith. Mnogi so prepričani, da je resničnost njegovih besed danes še očitnejša. Razlika med bogatimi in revnimi postaja celo vedno večja. Na Filipinih se ena tretjina prebivalcev preživlja z manj kot 250 tolarji na dan, kar je znesek, ki se v bogatejših državah pogosto zasluži v nekaj minutah. V Poročilu o človekovem razvoju 2002, ki so ga izdali Združeni narodi, piše, da »pet odstotkov najbogatejših ljudi na svetu zasluži 114-krat več kot pet odstotkov najrevnejših«.

Medtem ko nekateri živijo v sorazmernem udobju, pa milijoni prebivajo na zemljiščih, do katerih nimajo zakonitih pravic, in si postavljajo barake, kjer koli je to mogoče. Drugi nimajo takšne sreče; živijo na ulici, od tal pa jih morda loči samo kakšen kos lepenke ali plastike. Mnogi se prebijajo skozi življenje, kakor koli pač lahko – tako da iščejo po smeteh, vlačijo težek tovor ali pa z vozičkom zbirajo stvari za reciklažo.

Neenakosti med bogatimi in revnimi ni samo v državah v razvoju, temveč so po poročilu Svetovne banke »revni predeli nekaj običajnega v vseh deželah«. Ne glede na to, kako premožni so morda nekateri, pa vse od Bangladeša do Združenih držav živijo taki, ki se morajo bojevati, da bi imeli dovolj hrane oziroma streho nad glavo. V časopisu The New York Times je bilo navedeno poročilo Ameriškega urada za popis prebivalstva 2001, ki kaže, da se v Združenih državah prepad med bogatimi in revnimi še naprej poglablja. Tam piše: »Petina najpremožnejših prebivalcev je lani zaslužila polovico vseh gospodinjskih prihodkov. [. . .] Petina najrevnejših je zaslužila 3,5 odstotka.« V veliko drugih državah so razmere enake ali še slabše. Po poročilu Svetovne banke okoli 57 odstotkov svetovnega prebivalstva shaja z manj kot 500 tolarji na dan.

Da bi bile stvari še slabše, so bili leta 2002 milijoni vznemirjeni zaradi poročil o vodilnih delavcih, ki so obogateli v vprašljivih okoliščinah. Čeprav niso storili ničesar odkrito nezakonitega, pa mnogi menijo tako, kot piše v reviji Fortune, namreč da so ti vodilni uslužbenci, »postali neizmerno, nenavadno in nesramno bogati«. Glede na vse to, kar se dogaja po svetu, se nekateri sprašujejo, kako so lahko ti velikanski nepričakovani dobički, ki jih pri nekaterih posameznikih ocenjujejo na stotine milijonov dolarjev, upravičeni, ko pa tako veliko ljudi živi v revščini.

Ali bo revščina ostala?

S tem se ne želi povedati, da se prav nihče ne trudi, da bi se storilo kaj glede težavnih razmer revnih. Dobronamerni vladni funkcionarji in organizacije za pomoč si prav gotovo prizadevajo doseči načrte za spremembe. Vseeno pa dejstva še vedno jemljejo pogum. V Poročilu o človekovem razvoju 2002 piše, da je »veliko držav danes revnejših kakor pred 10, 20 in včasih tudi 30 leti«, in to kljub mnogim plemenitim prizadevanjem za izboljšave.

Ali to pomeni, da so revni brez upanja? Vabimo vas, da si preberete naslednji članek in premislite o modrosti, ki vam lahko pomaga prav zdaj, kakor tudi o rešitvah, na katere morda sploh niste pomislili.