Bodimo pripravljeni na Jehovov dan

»Bodite [. . .] pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.« (MATEVŽ 24:44)

1. Zakaj bi morali biti pozorni na Jehovov dan?

TA DAN bo dan boja in besa, tesnobe in bridkosti, teme in opustošenja. Jehovov ‚veliki in prestrašni dan‘ bo nad to hudobno stvarnost gotovo prišel, prav kakor je potop uničil hudobni svet v Noetovih dneh. Temu se ne bo dalo ogniti. Vendar »vsak, kdor bo klical ime GOSPODOVO, bo rešen«. (Joel 2:30–32; Amos 5:18–20) Bog bo uničil sovražnike in rešil svoje ljudstvo. Prerok Zefanija z občutkom nujnosti objavi: »Blizu je veliki dan GOSPODOV, blizu je in silno hiti.« (Zefanija 1:14) Toda kdaj bo ta Božja sodba izvršena?

2., 3. Zakaj je nujno, da se pripravimo na Jehovov dan?

² »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam,« je rekel Jezus. (Matevž 24:36) Ker ne vemo točnega časa, je življenjsko pomembno, da  si vzamemo k srcu besede iz letnega stavka za leto 2004: »Bedite, [. . .] bodite pripravljeni.« (Matevž 24:42, 44, NW)

³ Jezus je pokazal, kako nenadoma bodo tisti, ki so pripravljeni, rešeni na varno, medtem ko bodo drugi puščeni. Dejal je: »Dva [bosta] na njivi: eden bo vzet in eden puščen. Dve bosta mleli na mlinu: ena bo vzeta in ena puščena.« (Matevž 24:40, 41) Kako bo v tem odločilnem času z nami? Ali bomo pripravljeni ali pa nas bo ta dan presenetil? Veliko je odvisno od tega, kako ravnamo danes. Da bi bili pripravljeni na Jehovov dan, se moramo ogibati določenega stališča, ki danes prevladuje, paziti, da ne zdrsnemo v določeno duhovno stanje, ter zavrniti nekatere življenjske sloge.

Ne postanimo samozadovoljni

4. Okrog česa se je vrtelo življenje ljudi v Noetovih dneh?

⁴ Razmislimo o Noetovih dneh. »Po veri je prejel Noe vest o tem, kar se še ni videlo, in boječ se, je napravil barko u rešenje hiše svoje,« piše v Bibliji. (Hebrejcem 11:7) Barka je bila neobičajna in je zbujala precej pozornosti. Poleg tega je bil Noe ‚glasnik pravičnosti‘. (2. Petrov 2:5) Toda niti Noetov gradbeni projekt niti oznanjevanje ni takratnih ljudi spodbudilo, da bi se spremenili. Zakaj? Ker so »žrli in pili, ženili se in možile«. Tisti, ki jim je Noe pričeval, so bili tako zaposleni z osebnimi opravili in užitki, da »niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala«. (Matevž 24:38, 39)

5. Kako so živeli prebivalci Sodome v Lotovih dneh?

⁵ Enako je bilo v Lotovih dneh. V Svetem pismu piše: »Jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so; ali tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome, je ogenj in žveplo dežilo z neba in je vse pogubilo.« (Lukež 17:28, 29) Lot je zatem, ko sta ga angela posvarila pred neogibnim uničenjem, o tem govoril s svojima zetoma. Toda njima se je zdelo, »kakor da se norčuje«. (1. Mojzesova 19:14)

6. Katerega stališča se moramo varovati?

⁶ Kakor je bilo v Noetovih in Lotovih dneh, »tako bode prihod [ob navzočnosti, NW] Sinu človekovega«, je povedal Jezus. (Matevž 24:39; Lukež 17:30) Zares, danes med mnogimi prevladuje samozadovoljno stališče. Paziti moramo, da se ga ne bi navzeli tudi mi. Nič ni napačnega, če zmerno uživamo v dobri hrani in pijači. Podobno je tudi poroka Božja ureditev. Vendar ali smo pripravljeni na Jehovov strah zbujajoči dan, če se nam življenje vrti le okrog takšnih reči in smo duhovne interese potisnili v ozadje?

7. Kaj nadvse pomembnega bi se morali vprašati, preden si pričnemo za čim prizadevati, in zakaj?

⁷ »Čas je prikrajšan,« je dejal apostol Pavel, »da bodo odslej tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli.« (1. Korinčanom 7:29–31) Ostalo nam je samo še nekaj časa, da dokončamo od Boga dobljeno nalogo kraljestvenega oznanjevanja. (Matevž 24:14) Pavel je opomnil celo poročene, naj si ne posvečajo toliko pozornosti, da bi zaradi tega delo v prid Kraljestva preložili na drugo mesto v svojem življenju. Stališče, ki ga je Pavel priporočal, je zares pravo nasprotje samozadovoljnosti. Jezus je rekel: »Iščite najprej kraljestva Božjega in njegove [Božje] pravičnosti.« (Matevž 6:33)  Ko se o čem odločamo ali preden si pričnemo za čim prizadevati, se je zelo pomembno vprašati: ‚Ali bom s tem obdržal delo v prid Kraljestva na prvem mestu v življenju?‘

8. Kaj naj bi storili, če nas vsakdanja življenjska opravila preveč zaposlujejo?

⁸ Kaj, če ugotovimo, da smo že tako zaposleni z običajnimi življenjskimi opravili, da nimamo časa za duhovne interese? Ali se naš način življenja le malo razlikuje od življenja naših sosedov, ki nimajo točnega spoznanja iz Svetega pisma in niso kraljestveni oznanjevalci? Če je tako, potem je potrebno, da o tem molimo. Jehova nam lahko pomaga, da si pridobimo pravilno umsko stališče. (Rimljanom 15:5; Filipljanom 3:15; oboje NW) Pomaga nam lahko tudi pri tem, da ohranjamo delo v prid Kraljestva na prvem mestu, delamo to, kar je prav, ter izpolnjujemo našo dolžnost do njega. (Rimljanom 12:2; 2. Korinčanom 13:7)

Varujmo se duhovnega dremanja

9. Zakaj je glede na Razodetje 16:14–16 pomembno, da se pazimo duhovnega dremanja?

⁹ Prerokba, ki govori o bližajoči se ‚vojni tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega,‘ o harmagedonu, opozarja, da nekateri morda ne bodo ostali budni. »Glej, pridem kakor tat,« pravi Gospod Jezus Kristus. »Blagor mu, kdor čuje [je buden, NW] in hrani oblačila svoja, da ne hodi nag in ne gledajo sramote njegove.« (Razodetje 16:14–16) Tukaj omenjena oblačila se nanašajo na to, kar nas označuje za krščanske Priče za Jehova. Sem spadata naše kraljestveno oznanjevanje in naše krščansko vedenje. Če zdrsnemo v nedejavnost, podobno spanju, smo lahko ob svojo krščansko identiteto. To je sramotno in nevarno. Paziti moramo, da se ne pogreznemo v stanje duhovne dremavosti ali otopelosti. Kako se lahko takšni težnji upremo?

10. Zakaj nam dnevno branje Biblije pomaga, da ostanemo duhovno budni?

¹⁰ Biblija večkrat poudari potrebo po tem, da smo duhovno budni in razsodni. V evangelijih smo na primer opomnjeni: »Bedite«  (Matevž 24:42; 25:13; Marko 13:35, 37; vse NW); ‚Bodite pripravljeni‘ (Matevž 24:44; Lukež 12:40); »Pazite, bedite« (Marko 13:33). Apostol Pavel zatem, ko pove, da bo Jehovov dan prišel nepričakovano nad ta svet, sovernike še posvari: »Ne spimo kakor drugi, marveč čujmo in trezni bodimo!« (1. Tesaloničanom 5:6) V zadnji biblijski knjigi oslavljeni Kristus Jezus poudari, kako nenadoma bo prišel, ko reče: »Hitro pridem.« (Razodetje 3:11; 22:7, 12, 20) Tudi mnogo hebrejskih prerokov je opisalo Jehovov veliki dan sodbe in opozarjalo nanj. (Izaija 2:12, 17; Jeremija 30:7; Joel 2:11; Zefanija 3:8) Dnevno branje Božje Besede, Biblije, in premišljevanje o prebranem nam je v veliko pomoč, da ostanemo duhovno budni.

11. Zakaj je osebno preučevanje Biblije nujno za duhovno budnost?

¹¹ Da, marljivo osebno preučevanje Svetega pisma z biblijskimi publikacijami, ki nam jih priskrbuje »zvesti in preudarni suženj«, nas zares poživlja in ohranja duhovno budne! (Matevž 24:45–47, NW) Vendar nam bo osebno preučevanje koristilo le, če bo napredujoče in dosledno. (Hebrejcem 5:14–6:3) Redno moramo uživati močno hrano. Danes je lahko pravi izziv najti čas za to. (Efežanom 5:15, 16) Kljub temu pa ni dovolj, da Biblijo in svetopisemske publikacije beremo samo takrat, ko nam to ustreza. Če želimo ostati »zdravi v veri« in budni, je nujno, da redno osebno preučujemo. (Titu 1:13)

12. Kako nam krščanski shodi, zbori in zborovanja pomagajo v boju proti duhovni dremavosti?

¹² V boju proti duhovni dremavosti nam pomagajo tudi krščanski shodi, zbori in zborovanja. Kako? S poukom, ki ga na njih dobivamo. Ali ni res, da se nas na teh zborih redno spominja na bližino Jehovovega dne? Na tedenskih krščanskih shodih imamo poleg tega priložnost, da »se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom«. Takšno spodbujanje prispeva k duhovni budnosti. Nič čudnega torej ni, da nam je zapovedano, naj se redno zbiramo, medtem ko »se bliža dan«. (Hebrejcem 10:24, 25)

13. Kako nam krščanska strežba pomaga ostati duhovno budni?

¹³ Pri tem, da bi ostali budni, nam je v pomoč tudi to, da iz vsega srca sodelujemo v krščanski strežbi. Le kako bi lahko znamenja časov in njihov pomen bolje ohranili v mislih kot tako, da o tem govorimo z drugimi? Ko vidimo, da tisti, s katerimi preučujemo Biblijo, napredujejo in prično ravnati v skladu z naučenim, se nam čut nujnosti še okrepi. »Opašite ledja razuma svojega,« je dejal apostol Peter, »bodite trezni.« (1. Petrov 1:13) To, da smo ‚vsekdar obilni v Gospodovem delu‘, je odlično zdravilo proti duhovni otopelosti. (1. Korinčanom 15:58)

Zavrnimo življenjske sloge, ki nam lahko duhovno škodijo

14. Pred katerimi življenjskimi slogi je Jezus svaril, kot je to opisano v Lukeževem evangeliju 21:34–36?

¹⁴ Jezus je v svoji veliki prerokbi glede znamenja svoje navzočnosti posvaril še pred nečim. Dejal je: »Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka. Kajti takó pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje. Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.« (Lukež 21:34–36) Jezus je točno opisal življenjske sloge, za katerimi ljudje na splošno težijo: pretirano vdajanje hrani, pijančevanje in življenje, ki povzroča skrbi.

15. Zakaj bi se morali varovati pretiranega vdajanja hrani in pijači?

 ¹⁵ Požrešnost in pijanstvo sta v nasprotju z biblijskimi načeli, zato ju moramo zavračati. »Ne bivaj med popivači vina, ne med požeruhi mesa,« piše v Bibliji. (Pregovori 23:20) Zato da človek ogrozi svojo duhovnost, ni treba, da je požeruh in pijanec. Jed in pijača ga lahko uspavata in polenita že veliko prej. »Želi, a ničesar ne doseže duša lenuhova,« pravi biblijski pregovor. (Pregovori 13:4) Takšen človek morda želi izpolnjevati Božjo voljo, vendar se mu ta želja zaradi brezbrižnosti ne izpolni.

16. Kaj lahko storimo, da nas skrbi glede preživljanja družine ne bi obtežile?

¹⁶ Kaj so skrbi življenja, pred katerimi je Jezus svaril? Sem spadajo osebne skrbi, skrb glede preživljanja družine in podobno. Kako nemodro bi bilo dopustiti, da nas vse to obteži! »Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo postavi svoji [svojemu življenju, SSP] primakniti en komolec?« je vprašal Jezus. Svoje poslušalce je opomnil: »Ne skrbite [. . .] in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete.« Če postavimo delo v prid Kraljestva na prvo mesto v življenju in zaupamo, da bo Jehova poskrbel za naše potrebe, bomo skrbem lahko kos in bomo ostali budni. (Matevž 6:25–34)

17. Kako lahko pehanje za gmotnimi rečmi povzroča skrbi?

¹⁷ Skrbi lahko povzroča tudi pehanje za gmotnimi rečmi. Na primer, nekateri si življenje otežijo, ker ne živijo v okviru svojih zmožnosti. Druge privlačijo načrti za hitro obogatitev in tvegane naložbe. Nekaterim postane zanka posvetno izobraževanje, ki naj bi zagotovilo finančni uspeh.  Določena stopnja izobrazbe nam vsekakor lahko pomaga pri iskanju zaposlitve. Toda dejstvo je, da so si nekateri, s tem ko so porabili veliko časa za visokošolsko izobrazbo, duhovno škodili. Kako zelo je to nevarno, medtem ko se približuje Jehovov dan! Biblija svari: »Kateri [. . .] hočejo biti bogati, padejo v izkušnjavo in past in v mnoga poželenja, nespametna in škodljiva, ki pogrezajo ljudi v pogubljenje in pogin.« (1. Timoteju 6:9)

18. Kaj nam bo pomagalo, da se ne bomo pogreznili v pridobitniški način življenja?

¹⁸ Bistven dejavnik za to, da se ne pogreznemo v pridobitniški način življenja, je, da smo pri odločanju sposobni razlikovati med pravilnim in napačnim. To sposobnost si razvijemo z rednim hranjenjem z ‚močno hrano za zrele ljudi‘ ter tako, da ‚z rabo šolamo svojo zmožnost zaznavanja‘. (Hebrejcem 5:13, 14, NW) Pred napačnimi odločitvami nas bo zaščitilo tudi to, da se prepričamo, »kaj je pomembnejše«, ko določamo prednostni vrstni red. (Filipljanom 1:10, NW)

19. Kaj bi morali narediti, če ugotovimo, da imamo zelo malo časa za duhovne dejavnosti?

¹⁹ Pridobitniški način življenja nas lahko zaslepi in nam za duhovne dejavnosti pusti le malo ali nič časa. Kako se lahko preiščemo in poskrbimo, da nas takšen življenjski slog ne ujame v zanko? Ob molitvi bi morali premisliti, kako in koliko si lahko poenostavimo življenje. Salomon, kralj staroveškega Izraela, je rekel: »Delavcu je spanje sladko, če je jedel veliko ali malo; bogatinu pa sitost ne da mirno spati.« (Propovednik 5:12) Ali nam skrb za nepotrebno gmotno imetje jemlje veliko časa in moči? Več ko imamo, več stvari moramo vzdrževati, zavarovati in varovati. Ali bi nam koristilo, če bi si poenostavili življenje, tako da bi se nekaterim rečem odpovedali?

Vedno bodimo pripravljeni

20., 21. a) Kaj apostol Peter zagotavlja glede Jehovovega dne? b) Kaj moramo še naprej delati, da bomo pripravljeni na Jehovov dan?

²⁰ Tako kot se je čas iztekel svetu v Noetovih dneh, se bo iztekel tudi današnji stvarnosti. Apostol Peter nam zagotavlja: »Pride [. . .] dan Gospodov [Jehovov, NW] kakor tat, v katerem preidejo nebesa z velikim ropotom in prvine razpadejo v požaru in zemlja in vsa dela na njej zgore.« Vročine Božje goreče jeze ne bodo preživela niti simbolična nebesa (hudobne vlade) niti simbolična zemlja (Bogu odtujeno človeštvo). Peter pokaže, kako smo lahko na ta dan pripravljeni, ko pravi: »Ker ima torej vse to razpasti, koliki morate biti vi v svetem življenju in pobožnosti, ki čakate in pospešujete prihod dneva Božjega.« (2. Petrov 3:10–12)

²¹ Redno obiskovanje krščanskih shodov in oznanjevanje dobre novice spadata k dejanjem bogovdanosti. Še naprej jih opravljajmo z iskreno vdanostjo Bogu, medtem ko potrpežljivo čakamo na Jehovov veliki dan. ‚Potrudimo se, da se pokažemo brez madeža in brez hibe pred Bogom v miru‘. (2. Petrov 3:14)

Ali se spomnite?

• Zakaj bi morali biti pripravljeni na Jehovov dan?

• Kaj naj bi storili, če so nam običajna življenjska opravila postala glavna skrb?

• Kaj nam bo pomagalo, da ne bomo duhovno dremali?

• Katere škodljive življenjske sloge moramo zavrniti in kako to storimo?

[Preučevalna vprašanja]

[Sliki na straneh 20, 21]

Ljudje v Noetovih dneh se niso zmenili za bližajočo se sodbo – kako pa je z vami?

[Slika na strani 23]

Ali si lahko poenostavite življenje, tako da bi imeli več časa za duhovne dejavnosti?