Varujmo se prevar

‚Pazite, da vas kdo ne upleni s prazno prevaro.‘ (KOLOŠANOM 2:8)

1.–3. a) Kateri primeri kažejo, da prevare prežemajo skoraj vse vidike vsakodnevnega življenja? b) Zakaj nas ne bi smelo presenečati, da je na svetu toliko prevar?

»ALI je kdo med vami že imel opravka s stranko, ki vam ni lagala?« Pred nekaj leti je profesor prava izvedel anketo s tem vprašanjem. In kakšen je bil rezultat? Profesor je povedal: »Le enemu izmed tisoč odvetnikov še ni nobena stranka lagala.« Kako to? »Ta odvetnik se je komaj zaposlil v nekem velikem podjetju in se s strankami še ni pogovarjal.« Ta izkušnja odkriva žalostno resnico – laž in prevara sta v današnjem svetu nekaj običajnega.

² Obstajajo najrazličnejše prevare in prežemajo skoraj vse vidike sodobnega življenja. Javna občila poročajo o mnogih takšnih primerih. Omenimo jih le nekaj: politiki lažejo o svojih dejanjih, računovodje in pravniki pretiravajo pri prikazovanju stvarnega dobička podjetja, oglaševalci zapeljujejo potrošnike, zavarovanci s tožbami goljufajo zavarovalnice. Poleg tega so tu še verske prevare. Duhovščina zavaja množice, ko jih uči lažne nauke, kot so nauk o nesmrtnosti duše, peklenskem ognju in trojici. (2. Timoteju 4:3, 4)

³ Ali naj bi nas vse to varanje presenečalo? Pravzaprav ne. V Bibliji je glede ‚zadnjih  dni‘ zapisano svarilo: »Hudobni ljudje pa in sleparji bodo napredovali v slabem, varali bodo in bodo varani.« (2. Timoteju 3:1, 13) Kristjani moramo biti pozorni na zavajajoče zamisli, ki bi nas lahko odvrnile od resnice. Povsem naravno je, da se nam glede tega zastavita vprašanji: Zakaj je danes toliko prevar in kako se jih lahko obvarujemo?

Zakaj je danes toliko prevar?

4. Kaj Biblija navaja kot vzrok za to, da je varanje danes tako razširjeno?

⁴ V Bibliji je jasno razloženo, zakaj je varanje danes tako razširjeno. Apostol Janez je zapisal, da »ves svet leži v Hudobnem«. (1. Janezov 5:19) Ta ‚Hudobni‘ je Satan Hudič. O njem je Jezus dejal: »Na resnici ne stoji, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori iz lastnega, ker je lažnik in oče laži.« Ali je potemtakem kaj čudnega, da današnji svet odseva duha, merila in zvijačen značaj svojega vladarja? (Janez 8:44; 14:30; Efežanom 2:1–3)

5. Kako se Satan v tem času konca še bolj trudi zapeljevati ljudi in na koga se je še posebej nameril?

⁵ Satan je v tem času konca še bolj napel svoje moči. Vržen je bil na zemljo. Ve, da mu je ostalo malo časa, in je poln ‚velike jeze‘. Odločen je pogubiti čim več ljudi, zato »zapeljava vesoljni svet«. (Razodetje 12:9, 12) Tega ne počne le občasno. Ne, človeštvo nenehno zapeljuje, ne odneha niti za trenutek. * Zato uporablja najrazličnejše metode, tudi goljufije in spletke, da bi neverujočim zaslepil misli in se tako ne bi približali Bogu. (2. Korinčanom 4:4) Ta mojster prevar se še posebej trudi pogoltniti tiste, ki častijo Boga »v duhu in resnici«. (Janez 4:24; 1. Petrov 5:8) Nikoli ne pozabimo, da Satan pravzaprav trdi, da lahko prav vsakogar odvrne od Boga. (Job 1:9–12) Preglejmo nekatere Satanove »zvijačne naklepe« ter kako se jih lahko obvarujemo. (Efežanom 6:11)

Varujmo se prevar odpadnikov

6., 7. a) Kaj odpadniki morda trdijo? b) Kako Sveto pismo jasno pokaže, kaj je cilj odpadnikov?

⁶ Satan si pri tem, ko se trudi zapeljati Božje služabnike, že dolgo pomaga z odpadniki. (Matevž 13:36–39) Odpadniki morda trdijo, da častijo Jehova in verjamejo Bibliji, toda zavračajo vidni del Božje organizacije. Nekateri se celo vrnejo k naukom ‚Babilona vélikega‘, svetovnega imperija krive religije, in ti nauki zares sramotijo Boga. (Razodetje 17:5; 2. Petrov 2:19–22) Biblijski pisci so po Božjem navdihnjenju z odločnimi besedami razkrinkali vzgibe in metode odpadnikov.

⁷ Kaj pa je cilj odpadnikov? Večina se jih ne zadovolji s tem, da zapustijo vero, ki se jim je prej morda zdela prava. Pogosto želijo na to pot speljati še druge. Namesto da bi iskali in pridobivali svoje učence, se veliko odpadnikov trudi ‚potegniti [Kristusove] učence za seboj‘. (Dejanja 20:29, 30) Glede lažnih učiteljev je apostol Pavel resno posvaril: »Pazite, da vas kdo ne upleni.« (Kološanom 2:8) Ali ne skuša veliko odpadnikov storiti ravno to? Podobno kot ugrabitelj odvede nič hudega slutečo žrtev stran od njene družine, tudi odpadniki prežijo na naivne člane občine in jih skušajo odvesti od črede.

8. Katere metode uporabljajo odpadniki, da bi dosegli svoj namen?

⁸ Katere metode uporabljajo odpadniki, da bi dosegli svoj namen? Pogosto se zatekajo k izkrivljanju dejstev, polresnicam in odkritim lažem. Jezus je vedel, da bodo njegovi  sledilci žrtev tistih, ki bodo ‚vse húdo o njih lažnivo govorili‘. (Matevž 5:11, SSP) Takšni zlobni nasprotniki bodo govorili neresnice, zato da bi druge zapeljali. Apostol Peter je svaril pred odpadniki, ki bodo govorili ‚izmišljene besede‘, širili ‚varljive nauke‘ (NW) in ‚izkrivljali Pisma‘ (NW), da bi dosegli svoje namene. (2. Petrov 2:3, 13; 3:16) Žal je odpadnikom uspelo ‚nekaterim izpodkopati vero‘. (2. Timoteju 2:18)

9., 10. a) Kako se lahko obvarujemo, da nas odpadniki ne bi zapeljali? b) Zakaj se ne vznemirjamo, če moramo popraviti razumevanje glede Božjega namena?

⁹ Kako se lahko obvarujemo, da nas odpadniki ne bi zapeljali? Tako da upoštevamo nasvet iz Božje Besede, ki pravi: ‚Glejte na tiste, ki delajo razpore in pohujšanja proti nauku, ki ste se ga vi naučili, in ogibajte se jih.‘ (Rimljanom 16:17) ‚Ogibamo se jih‘ s tem, da odločno zavračamo njihove razlage – bodisi da jih predstavljajo osebno, v tiskani obliki ali po internetu. Zakaj zavzemamo takšno stališče? Kot prvo zato, ker nam to narekuje Božja Beseda, in prepričani smo, da nam Jehova vedno želi najboljše. (Izaija 48:17, 18)

¹⁰ Kot drugo pa zato, ker ljubimo organizacijo, ki nas poučuje o dragocenih resnicah, katere nas tako očitno ločijo od Babilona Velikega. Obenem tudi priznavamo, da Božjega namena ne poznamo povsem. Naše razumevanje se namreč skozi leta popravlja. Zvestovdani kristjani se veselimo nadaljnjega Jehovovega prečiščevanja. (Pregovori 4:18) Ne bomo zapustili organizacije, ki jo Bog z veseljem uporablja, saj jasno vidimo, da jo blagoslavlja. (Dejanja 6:7; 1. Korinčanom 3:6)

Varujmo se samoprevare

11. Zakaj se nepopolni ljudje nagibamo k varanju samega sebe?

¹¹ Satan spretno izkorišča to, da se nepopolni ljudje nagibamo k samoprevari. »Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno,« piše v Jeremiju 17:9. Jakob pa je zapisal: »Sleherni [. . .] je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo.« (Jakob 1:14) Srce nas lahko vabi s tem, da nas zapeljuje z grešnimi željami, ki jih prikazuje kot privlačne in neškodljive. Takšno razmišljanje je varljivo, saj vdajanje grehu navsezadnje vodi v pogubo. (Rimljanom 8:6)

12. Kako vse se lahko ujamemo v zanko samoprevare?

 ¹² V zanko samoprevare se lahko kaj hitro ujamemo. Varljivo srce lahko opravičuje kakšno resno osebnostno pomanjkljivost ali pa kak hud greh. (1. Samuelova 15:13–15, 20, 21) Naše potrto srce morda tudi išče opravičila za vprašljivo vedenje. Premislimo na primer o zabavi. Nekatere oblike razvedrila so zdrave in prijetne. Toda veliko tega, kar ta svet ponuja (po filmih, televizijskih programih in internetnih straneh), je nespodobno in nemoralno. Kaj hitro lahko prepričamo sami sebe, da nam neprimerna vsebina ne more prav nič škoditi. Nekateri celo razmišljajo: Kaj bi bilo lahko narobe, ko pa mi vest nič ne očita? Vendar takšni »sami sebe varajo«. (Jakob 1:22, SSP)

13., 14. a) Kateri svetopisemski primer pokaže, da naša vest ni vedno zanesljiv vodnik? b) Kako se lahko obvarujemo samoprevare?

¹³ Kako se lahko obvarujemo samoprevare? Najprej si moramo zapomniti, da človekova vest ni vedno zanesljiva. Premislimo  o apostolu Pavlu. Preden je postal kristjan, je preganjal Kristusove sledilce. (Dejanja 9:1, 2) Takrat ga morda vest ni prav nič pekla. Toda očitno je bila napačno šolana. »Delal [sem] to iz nevednosti v neveri,« je rekel Pavel. (1. Timoteju 1:13) Torej sámo dejstvo, da nas vest ne vznemirja glede kake oblike razvedrila, še ni zagotovilo, da ravnamo prav. Le zdrava vest, ki je primerno šolana po Božji Besedi, je lahko zanesljiv vodnik.

¹⁴ Če se želimo ogniti samoprevari, je dobro, da upoštevamo naslednje koristne predloge. Preiščimo se v molitvi. (Psalm 26:2; 2. Korinčanom 13:5) S pošteno samopreiskavo lahko morda ugotovimo, ali moramo kaj spremeniti glede svojih pogledov oziroma ravnanja. Prisluhnimo drugim. (Jakob 1:19) Ker smo lahko pri samopreiskavi pristranski, je modro prisluhniti stvarnemu mnenju zrelih kristjanov. Če ugotovimo, da se naše ravnanje ali odločitve zdijo izkušenim sovernikom vprašljive, se lahko vprašamo: Kaj pa, če morda moja vest ni pravilno šolana ali pa me srce vara? Redno se hranimo z Biblijo in na njej temelječimi publikacijami. (Psalm 1:2) To nam bo pomagalo, da bodo naše misli, stališča in čustva vedno v skladu z Božjimi načeli.

Varujmo se Satanovih laži

15., 16. a) Navedite nekaj laži, s katerimi nas Satan skuša prevarati. b) Kako se lahko obvarujemo, da nas ne bi takšne laži zapeljale?

¹⁵ Satan se trudi, da bi nas prevaral z najrazličnejšimi lažmi. Skuša nas prepričati, da gmotna posest prinaša srečo in zadovoljstvo, čeprav je pogosto ravno nasprotno. (Propovednik 5:10–12) Želi, da bi mu verjeli, da bo ta hudobni svet obstajal večno, kljub jasnim dokazom, da živimo v »zadnjih dneh«. (2. Timoteju 3:1–5) Širi zamisel, da ni prav nič škodljivo živeti nemoralno, čeprav tisti, ki težijo za užitki, pogosto žanjejo grenke posledice. (Galatom 6:7) Kako se lahko obvarujemo, da nas ne bi takšne laži zapeljale?

¹⁶ Učimo se iz biblijskih zgledov. V Bibliji so zapisani svarilni zgledi posameznikov, ki so jih zapeljale Satanove laži. Nekateri so ljubili gmotne reči, spet drugi niso bili več osredotočeni na čas, v katerem so živeli, ali pa so popustili nemorali – vse to z žalostnimi posledicami. (Matevž 19:16–22; 24:36–42; Lukež 16:14; 1. Korinčanom 10:8–11) Razmislimo o sodobnih svarilnih zgledih. Žal občasno nekateri kristjani izgubijo čut nujnosti in pričnejo razmišljati, da zaradi službe Bogu zamujajo nekaj dobrega. Morda zapustijo resnico, da bi si v življenju privoščili tako imenovane užitke. Toda takšni posamezniki so ‚na polzkih tleh‘, saj se bodo prej ali slej morali spoprijeti z neprijetnimi posledicami svojega brezbožnega ravnanja. (Psalm 73:18, 19) Ravnali bomo modro, če se bomo učili iz njihovih napak. (Pregovori 22:3)

17. Zakaj Satan širi laž, da nas Jehova ne ljubi in ne ceni?

¹⁷ Satan s pridom uporablja še eno laž – da nas Jehova ne ljubi in ne ceni. Satan že tisočletja proučuje naravo nepopolnih ljudi. Dobro ve, da nas lahko malodušje oslabi. (Pregovori 24:10) Zato širi laž, da smo v Božjih očeh brez vrednosti. Če smo ‚pobiti‘ in pričnemo verjeti, da Jehovu ni mar za nas, lahko zaradi tega popustimo. (2. Korinčanom 4:9) In ravno to si želi veliki Prevarant! Kaj lahko torej storimo, da nas ta Satanova laž ne bi zapeljala?

18. Kako nam Biblija zagotavlja, da nas ima Jehova rad?

¹⁸ Vzemimo si k srcu to, kar v Bibliji piše o Božji ljubezni do nas. V Božji Besedi najdemo nekaj ganljivih ponazoritev, ki  nam zagotavljajo, da nas Jehova opazi in ljubi kot posameznike. Jehova spravlja naše solze v svoj ‚meh‘, kar pomeni, da vidi solze, ki jih prelijemo v prizadevanju, da bi ostali zvesti, in jih ne pozabi. (Psalm 56:9, SSP [56:8, AC]) Ve, kdaj smo »potrtega srca«, in nam je takrat blizu. (Psalm 34:18) Pozna nas do potankosti, znano mu je celo, koliko imamo ‚las na glavi‘. (Matevž 10:29–31) In kar je najpomembnejše, Bog je za nas »dal Sina svojega edinorojenega«. (Janez 3:16; Galatom 2:20) Včasih morda težko verjamemo, da se takšne svetopisemske vrstice nanašajo na nas osebno. Toda Jehovovi besedi moramo zaupati. Jehova želi, da mu verjamemo, da nas ima rad, in to ne le kot skupino, temveč tudi kot posameznike.

19., 20. a) Zakaj je pomembno prepoznati in zavrniti Satanovo laž, da nas Jehova nima rad? b) Kako neki potujoči nadzornik pomaga potrtim kristjanom?

¹⁹ Prepoznati in zavrniti laž. Če za koga vemo, da je lažnivec, se lahko obvarujemo, da nas ne zapelje. V veliko pomoč nam je torej lahko že samo védenje, da nas Satan želi zapeljati z lažjo, da nas Jehova nima rad. Neka kristjanka je glede članka v Stražnem stolpu, ki je svaril pred Satanovimi metodami, dejala: »Nikoli si nisem mislila, da skuša Satan izkoristiti moje občutke, da bi mi vzel pogum. To spoznanje me spodbuja, da se bojujem proti tem občutkom.«

²⁰ Premislite o izkušnji potujočega nadzornika iz neke južnoameriške države. Ko opravlja pastirske obiske pri malodušnih sovernikih, pogosto vpraša: ‚Ali verjameš v trojico?‘ Potrti ponavadi odgovori: ‚Seveda ne,‘ saj ve, da je to ena Satanovih laži. Potujoči nadzornik ga še vpraša: ‚Ali verjameš v peklenski ogenj?‘ In odgovor je ponovno: ‚Seveda ne!‘ Nadzornik mu nato pove, da obstaja še ena Satanova laž, ki je ponavadi ne prepoznamo za takšno. Pozornost usmeri na knjigo Zbližaj se z Jehovom *, in sicer na 21. odstavek na 249. strani, kjer je razkrinkana laž, da nas Jehova ne ljubi kot posameznike. Potujoči nadzornik poroča o pozitivnih rezultatih, ko tako pomaga potrtim posameznikom, da prepoznajo in zavrnejo to Satanovo laž.

Zaščitimo se pred prevarami

21., 22. Zakaj nismo v temi glede Satanovih zavajajočih taktik in kako naj bi bili odločeni ravnati?

²¹ V tem sklepnem delu zadnjih dni lahko pričakujemo, da nas bo Satan še naprej zasipaval z lažmi in prevarami. Na srečo nas Jehova glede Satanovih zavajajočih taktik ne pušča v temi. Biblija in na njej temelječe publikacije ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ jasno razkrivajo Hudičeve zlobne metode. (Matevž 24:45, NW) Ker smo nanje opozorjeni, se lahko vnaprej pripravimo. (2. Korinčanom 2:11)

²² Varujmo se torej razlag odpadnikov. Odločno se ogibajmo zahrbtne zanke samoprevare. Prepoznajmo in zavrnimo vse Satanove laži. Tako bomo obvarovali svoj odnos z ‚Bogom resnice‘, ki sovraži prevare. (Psalm 31:5; Pregovori 3:32, NW)

[Podčrtni opombi]

Ali se spomnite?

• Zakaj je danes toliko prevar?

• Kako se lahko obvarujemo, da nas ne bi zapeljali odpadniki?

• Kako se lahko obvarujemo pred tem, da se ne bi nagibali k samoprevari?

• Kaj lahko storimo, da nas ne bi zapeljale Satanove laži?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 17]

Ne varajmo se glede zabave

[Slike na strani 18]

Da bi se obvarovali samoprevare, se preiskujmo v molitvi, prisluhnimo drugim in se redno hranimo z Božjo Besedo