‚Naučila nas je, da spoštujemo njeno vero‘
‚Naučila nas je, da spoštujemo njeno vero‘
NEKA Jehovova priča iz province Rovigo v Italiji je izvedela, da ima tumor in da je njeno zdravstveno stanje resno. Po tem, ko je večkrat ostala v bolnišnici, kjer je tudi zaprosila, da bi jo zdravili brez transfuzij krvi, so jo na domu negovali zdravstveni delavci iz krajevne službe medicinskih sester za oskrbo rakavih pacientov.
Na medicinsko osebje, ki je skrbelo za to 36-letno pacientko, sta naredili izreden vtis njena močna vera in pripravljenost sodelovati. Malo preden je za rakom umrla, je eden od medicinskih tehnikov, ki so skrbeli zanjo, v reviji medicinskih sester opisal izkušnjo s pacientko, ki jo je imenoval Angela.
»Angela je polna življenja. Svojega stanja in hude bolezni se povsem zaveda ter išče rešitev, lek ali zdravilo, kakor bi to delal vsakdo od nas. [. . .] Medicinski delavci smo jo po malem vse bolj spoznavali. Nismo se srečali z nasprotovanjem. Ravno nasprotno, zaradi Angeline odkritosti je vse postalo lahko. Pri njej smo se radi oglasili, saj smo vedeli, da bomo deležni pristne človečnosti in bo korist obojestranska. [. . .] Nemudoma smo ugotovili, da nam bo pri zdravljenju bolezni njena vera v oviro.« Tako je menil zaradi svojega prepričanja, da bi morali Angeli dati transfuzijo krvi, kar pa je zavrnila. (Dejanja 15:28, 29)
»Zdravstveni delavci smo Angeli povedali, da se z njeno odločitvijo ne strinjamo, toda z njeno pomočjo smo spoznali, koliko ji pomeni življenje. Spoznali smo tudi, kako zelo pomembna je vera njej sami in njeni družini. Angela se noče vdati. Z boleznijo se vztrajno bojuje. Je močna. Želi živeti, se bojevati in še naprej živeti. Izrazila je svojo odločenost, svoje verovanje. Je tako odločena, kakor pogosto mi nismo, njena vera je tako neomajna, kot ni naša nikoli. [. . .] Angela nas je naučila, kako pomembno je, da spoštujemo njeno vero, in to je nekaj, kar se povsem razlikuje od naše poklicne etike. [. . .] Menimo, da nas je Angela naučila nekaj zelo pomembnega, saj se srečujemo z vsemi vrstami ljudi, vsemi vrstami okoliščin in različnimi verami ter se lahko od vsakega, s komer pridemo v stik, nekaj naučimo in vsakemu nekaj damo.«
V članku te revije je pisec nato opozoril na Kodeks poklicne etike za italijanske medicinske sestre (odobren leta 1999), v katerem piše: »Medicinski delavec pri opravljanju svojih dolžnosti upošteva posameznikove verske, etične in kulturne vrednote, kot tudi raso in spol.« Zdravnikom in medicinskim sestram je včasih morda težko spoštovati pacientovo versko prepričanje, zato si človek ne more kaj, da ne bi cenil tistih, ki so to pripravljeni storiti.
Odločitve Jehovovih prič glede zdravja in zdravstvene oskrbe so dobro premišljene. Priče tudi resno pretehtajo to, kar pravi Sveto pismo, in kot to ponazarja Angelin primer, niso fanatiki. (Filipljanom 4:5, NW) Povsod po svetu je vse več zdravstvenih strokovnjakov, ki so pripravljeni spoštovati vest svojih pacientov, ki so Priče.