Na Galilejskem jezeru

IZ ZAPISA v Markovem evangeliju 4:35–41 se vidi, da se je Jezus s svojimi učenci vkrcal v čoln, da bi prečkali Galilejsko jezero. Takole beremo: »Tedaj pa je nastal hud vihar in valovi so udarjali v čoln, tako da ga je voda že skoraj povsem zalila. Jezus pa je bil na krmi in je na blazini spal.«

To je edino mesto v Bibliji, kjer se pojavi grška beseda, prevedena z ‚blazina‘. Učenjaki zato ne vedo točno, kaj ta beseda v sobesedilu pomeni. V večini Biblij je prevedena z ‚blazina‘. Toda za kakšno vrsto blazine je šlo? Iz izvirnega jezika, v katerem je Marko pisal, lahko sklenemo, da je bila ‚blazina‘ del opreme čolna. Čoln, ki so ga leta 1986 odkrili v bližini Galilejskega jezera, je osvetlil, kako bi morda lahko razumeli to grško besedo, kakor jo je uporabil Marko.

Raziskovalci so odkrili, da je osem metrov dolg čoln imel jadro in vesla. Z njim so ribarili, zato je imel krmo, kjer je bila spravljena velika in težka mreža s plovci. Ostanki čolna naj bi izvirali iz časa med letoma 100 pr. n. št. in 70 n. št., zato je povsem mogoče, da so podoben čoln imeli Jezus in njegovi učenci. Shelley Wachsmann, ki je sodeloval pri izkopavanju čolna, je napisal knjigo z naslovom The Sea of Galilee Boat—An Extraordinary 2000 Year Old Discovery. On domneva, da je bila ‚blazina‘, na kateri je Jezus spal, vreča s peskom, ki so jo uporabljali kot balast. Neki dolgoletni ribič iz Jafe, ki je izkušen pri lovu z mrežo s plovci, je povedal: »Ko sem bil še mlad, je v čolnih, na katerih sem delal v Sredozemskem morju, vedno bila tudi ena vreča s peskom, morda dve. [. . .] Vreče smo imeli na krovu zato, da smo čoln obtežili. Ko jih nismo potrebovali, pa smo jih shranili pod palubo krme. Kadar je bil kdo utrujen, se je splazil pod palubo krme, vrečo uporabil kot blazino in zaspal.«

Mnogi učenjaki menijo, da je Marko s svojim opisom želel povedati, da je Jezus spal na balastni vreči, ki je bila napolnjena s peskom. Ležala je pod palubo krme, kar je bilo med nevihto najbolj zaščiteno mesto v čolnu. Kakor koli že je bila blazina videti, pa je pomembnejše to, kar se je zgodilo zatem. Jezus je z Božjo podporo in močjo pomiril od viharja razburkano jezero. Celo učenci so se vprašali: »Kdo je vendar ta, da ga celo veter in jezero ubogata?«