»V trenutku bi lahko bili svobodni«
»V trenutku bi lahko bili svobodni«
GENEVIÈVE DE GAULLE, nečakinja nekdanjega predsednika Francije Charlesa de Gaulla, je Jehovove priče osebno spoznala v nacističnem koncentracijskem taborišču v Ravensbrücku v severni Nemčiji. Zgornje besede je napisala v nekem pismu avgusta leta 1945.
Koncentracijsko taborišče v Auschwitzu na Poljskem je bilo osvobojeno 27. januarja 1945. Ta dan je od leta 1996 v Nemčiji posvečen žrtvam Hitlerjevega tretjega rajha.
Med uradnim spominskim govorom 27. januarja 2003 je Peter Straub, predsednik državnega parlamenta Baden-Württemberga, povedal: »Vsi, ki so bili preganjani zaradi svojega verskega ali političnega prepričanja in so raje umrli, kakor da bi popustili, si zaslužijo naše veliko spoštovanje, takšno, kakršno je težko izraziti z besedami. Jehovove priče so bili edina religija, ki je v celoti zavrnila zahteve Hitlerjevega režima: Niso dvignili roke v znak pozdrava Hitlerju. Niso hoteli priseči zvestobe ‚firerju in državi‘ in niso hoteli opravljati vojaškega in prisilnega dela. Pa tudi njihovi otroci se niso pridružili Hitlerjevi mladini.«
Jezus Kristus je o svojih sledilcih rekel: »Oni niso del sveta, kakor tudi jaz nisem del sveta.« (Janez 17:16) Zato so imeli Jehovove priče za svoje stališče povsem verske razloge. Straub je nadaljeval: »Jehovove priče, ki so morali kot zaporniki v koncentracijskem taborišču na svojem oblačilu nositi vijoličasti trikotnik, so bili edini, ki so imeli možnost končati svoje mučeništvo. Zadostovalo je že to, da bi podpisali izjavo, s katero bi se odpovedali svoji veri.«
Za veliko večino Prič zanikanje vere ni prišlo v poštev. Zato jih je med nacizmom umrlo kakih 1200. Dvestosedemdeset ugovornikov vesti so usmrtili. Priče naslednje izjave niso imeli samo na jeziku, ampak so po njej dejansko tudi živeli: »Pokorni moramo biti Bogu, in ne ljudem.« (Apostolska dela 5:29)
Ulrich Schmidt, predsednik državnega parlamenta Severnega Porenja – Vestfalije, je rekel, da Jehovove priče niso bili nadnaravni ljudje. V brošuri Landtag Intern je omenjen njegov govor, v katerem jih je poimenoval »povprečni ljudje, ki so se zaradi upoštevanja svoje vesti neomajno držali svoje vere, ki so pokazali državljanski pogum in s svojim krščanskim prepričanjem nasprotovali nacistični ideologiji«. Prepričani smo lahko, da se Bog Jehova veseli vseh, ki so mu zvesti v težkih razmerah. V Pregovorih 27:11 piše: »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.«
[Navedba vira slike na strani 30]
Courtesy of United States Holocaust Memorial Museum