Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kdo je Jezus Kristus?

Kdo je Jezus Kristus?

Kdo je Jezus Kristus?

PREDSTAVLJAJTE si, kako vzhičen je moral biti mlad Jud Andrej, ko je prvič slišal besede Jezusa iz Nazareta! V Bibliji piše, da je Andrej odhitel k svojemu bratu in mu rekel: »Našli smo Mesija [ali Kristusa].« (Janez 1:41) Besedi, ki sta iz hebrejščine in grščine ponavadi prevedeni z »Mesija« in s »Kristus«, pomenita »Maziljenec«. Jezus je bil Maziljenec oziroma Božji Izvoljenec – obljubljeni Voditelj. (Izaija 55:4SSP) V Svetem pismu so bile glede njega zapisane prerokbe in Judje, ki so takrat živeli, so ga pričakovali. (Luka 3:15)

Kako pa vemo, da je bil Jezus res Božji Izvoljenec? Premislimo, kaj se je zgodilo leta 29 n. št., ko je bil Jezus star 30 let. Odšel je k Janezu Krstniku, da bi ga ta v reki Jordan krstil. V Bibliji piše: »Jezus je po krstu takoj prišel iz vode. In glej, nebesa so se odprla, in videl je, kako se je Božji duh spuščal kakor golob in prihajal nadenj. Glej! Slišal se je tudi glas iz nebes, ki je rekel: ‚To je moj Sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.‘« (Matej 3:16, 17) Ali je Janez, ko je slišal takšno priznanje, sploh lahko še dvomil o tem, da je Jezus Božji Izvoljenec? Bog Jehova je na Jezusa izlil svojega svetega duha in ga s tem pomazilil oziroma postavil za Kralja svojega prihajajočega Kraljestva. Tako je Jezus postal Jezus Kristus oziroma Jezus Maziljenec. V kakšnem smislu pa je bil Jezus Božji Sin? Od kod je prišel?

Izviral je »od starodavnosti«

Jezusovo življenje bi lahko razdelili na tri razdobja. Prvo se je začelo veliko prej, preden se je rodil kot človek. V Mihu 5:1 piše, da izvira »od starodavnosti, od dni večnosti«. Sam Jezus je rekel: ‚Jaz sem od zgoraj‘ – torej iz nebes. (Janez 8:23) V nebesih je živel kot mogočno duhovno bitje.

Glede na to, da ima vse, kar je ustvarjeno, svoj začetek, je bil tudi čas, ko je bil Bog sam. Toda pred neštetimi veki je Bog postal Stvarnik. Koga je ustvaril najprej? Zadnja biblijska knjiga za Jezusa pravi, da je »začetek Božjega stvarstva«. (Razodetje 3:14) Jezus je »prvorojenec vsega stvarstva, kajti po njem je bilo ustvarjeno vse drugo v nebesih in na zemlji, vidne in nevidne stvari«. (Kološanom 1:15, 16) Da, Jezus je bil edini, ki ga je neposredno ustvaril sam Bog. Zato se imenuje Božji ‚edinorojeni Sin‘. (Janez 3:16) Ta prvorojeni Sin pa se imenuje tudi »Beseda«. (Janez 1:14) Zakaj? Preden se je rodil kot človek, je namreč v nebesih služil kot tisti, ki je govoril v imenu Boga.

Ta »Beseda« je bil »v začetku«, ko so bila ustvarjena ‚nebesa in zemlja‘, pri Bogu Jehovu. Ravno njemu je Bog rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi.« (Janez 1:1; 1. Mojzesova 1:1, 26) Jehovov prvorojeni Sin je bil ob svojem Očetu in je z njim marljivo delal. V Pregovorih 8:22–31, kjer je predstavljen kot modrost, o njem piše: »Tedaj sem bila pri njem [Stvarniku] kot delovodja in veselje njegovo vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas.«

Bog Jehova in njegov edinorojeni Sin sta se res zelo zbližala, ko sta drug z drugim sodelovala. Tesna vez, ki jo je Božji Sin imel z Jehovom že nešteto vekov, je nanj močno vplivala. Ta poslušni Sin je postal prav tak kakor njegov Oče Jehova. Pravzaprav je v Pismu Kološanom 1:15 Jezus imenovan »podoba nevidnega Boga«. To je eden od razlogov, zakaj je spoznanje o Jezusu nadvse pomembno pri zadovoljevanju naših duhovnih potreb in naše naravne želje, da bi spoznali Boga. Vse, kar je Jezus storil, ko je bil na zemlji, je bilo prav to, kar je Jehova od njega pričakoval. Zato spoznavati Jezusa pomeni, da si večamo spoznanje tudi o Jehovu. (Janez 8:28; 14:8–10) Toda kako je Jezus prišel na zemljo?

Ko je živel kot človek

Drugo razdobje Jezusove življenjske poti se je začelo, ko je Bog poslal svojega Sina na zemljo. Jehova je to storil tako, da je Jezusovo življenje iz nebes po čudežu prenesel v maternico zveste Judinje, device Marije. Jezus ni podedoval nobene nepopolnosti, saj ni imel človeškega očeta. Jehovov sveti duh oziroma dejavna sila je prišla na Marijo in Njegova moč jo je »obsenčila«, zaradi česar je po čudežu zanosila. (Luka 1:34, 35) Marija je tako rodila popolnega otroka. Kot posvojen sin tesarja Jožefa je odraščal v skromnem domu in je bil prvi od kar nekaj otrok, ki so se rodili v družini. (Izaija 7:14; Matej 1:22, 23; Marko 6:3)

O Jezusovem otroštvu ni znanega veliko, neki dogodek pa je bil vseeno omembe vreden. Ko je bil Jezus star 12 let, so ga njegovi starši vzeli s seboj na vsakoletno obhajanje pashe v Jeruzalemu. Tam je veliko časa preživel v templju, »sedel med učitelji ter jih poslušal in spraševal«. Še več, »vsi tisti, ki so ga poslušali, [. . .] so se čudili njegovemu razumu in odgovorom«. Da, mladi Jezus ni samo postavljal miselno izzivalnih in duhovno naravnanih vprašanj, temveč je dajal tudi razumne odgovore, nad katerimi so se vsi čudili. (Luka 2:41–50) Med odraščanjem v Nazaretu se je izučil za tesarja, najbrž od svojega krušnega očeta Jožefa. (Matej 13:55)

Jezus je v Nazaretu živel do svojega 30. leta starosti. Nato je odšel k Janezu, da bi ga ta krstil. Po krstu se je lotil nadvse dejavne strežbe. Tri leta in pol je potoval po vsej rodni deželi in oznanjeval dobro novico o Božjem kraljestvu. Dokazal je, da ga je res poslal Bog. Kako? Tako, da je naredil mnogo čudežev – mogočnih del, ki so presegala človeške sposobnosti. (Matej 4:17; Luka 19:37, 38)

Jezus je bil prijazen človek z močnimi čustvi. Da je bil zares nežnočuten, se je še zlasti videlo iz tega, kakšno stališče je imel do drugih in kako je z njimi ravnal. Bil je dostopen in prijazen, zato je ljudi pritegnil. Celo otroci so se v njegovi navzočnosti počutili sproščeno. (Marko 10:13–16) Z ženskami je ravnal spoštljivo, čeprav so jih v tistem času nekateri zaničevali. (Janez 4:9, 27) Revnim in zatiranim je pomagal ‚najti poživitev njihovim dušam‘. (Matej 11:28–30) Učil je jasno, preprosto in praktično. In iz tega, kar je učil, je bila razvidna njegova srčna želja, da bi njegovi poslušalci spoznali pravega Boga Jehova. (Janez 17:6–8)

Jezus je z Božjim svetim duhom delal čudeže, tako da je sočutno ozdravljal bolne in trpeče. (Matej 15:30, 31) Na primer, neki gobavec je prišel k njemu in mu rekel: »Če le hočeš, me moreš očistiti.« Kaj je storil Jezus? Iztegnil je roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem. Bodi očiščen.« In bolnik je ozdravel! (Matej 8:2–4)

Premislite tudi o dogodku, ko je množica, ki je prišla k Jezusu, ostala z njim tri dni, ne da bi kar koli jedla. Jezusu so se ljudje smilili in je »poleg žená in otrok« čudežno nahranil »štiri tisoč mož«. (Matej 15:32–38) Ob neki drugi priložnosti je Jezus pomiril vihar, ki je ogrožal življenje njegovih prijateljev. (Marko 4:37–39) Nekatere, ki so umrli, je obudil nazaj v življenje. * (Luka 7:22; Janez 11:43, 44) Jezus je celo prostovoljno dal svoje popolno človeško življenje, tako da lahko ima nepopolno človeštvo upanje na prihodnost. Jezus je do ljudi čutil zares veliko ljubezen!

Kje je Jezus danes?

Jezus je umrl na mučilnem kolu, ko je bil star 33 let in pol. * Toda s smrtjo se njegova življenjska pot ni končala. Tretje razdobje njegovega življenja se je začelo približno tri dni kasneje, ko je Jehova svojega Sina obudil kot duhovno bitje. Jezus se je po vstajenju pokazal več sto ljudem, ki so živeli v prvem stoletju n. št. (1. Korinčanom 15:3–8) Nato je »sédel Bogu na desno« in čakal, da prejme kraljevsko moč. (Hebrejcem 10:12, 13) Ko je napočil ta čas, je Jezus začel vladati kot Kralj. Kako naj bi si torej predstavljali Jezusa danes? Ali kot trpečega človeka, ki so ga usmrtili? Ali pa naj bi nanj gledali kot na nekoga, ki je vreden čaščenja? Danes Jezus ni ne človek ne Vsemogočni Bog. Je mogočno duhovno bitje, vladajoči Kralj. Zelo kmalu bo zavladal tudi nad zemljo, na kateri je polno tegob.

V knjigi Razodetje 19:11–16 je Jezus Kristus v simboličnem jeziku opisan kot kralj, ki sedi na belem konju ter prihaja sodit in se vojskovat v pravičnosti. Ima »oster dolg meč, da bo lahko z njim udaril narode«. Da, Jezus bo s svojo veliko močjo uničil hudobne. Kako pa bo s tistimi, ki se trudijo ravnati po zgledu, ki ga je dal, ko je bil na zemlji? (1. Petrovo 2:21) Jezus in njegov Oče bosta med bližajočo ‚vojno velikega dne Boga Vsemogočnega‘ – pogosto imenovano harmagedon – takšne ohranila pri življenju, zato da bodo lahko večno živeli kot zemeljski podložniki Božjega nebeškega kraljestva. (Razodetje 7:9, 14; 16:14, 16; 21:3, 4)

Jezus bo med to vladavino miru storil veliko čudežev v prid vsemu človeštvu. (Izaija 9:6, 7; 11:1–10) Ozdravil bo bolezni in odpravil smrt. Bog bo po Jezusu obudil milijarde ljudi ter jim dal možnost večnega življenja na zemlji. (Janez 5:28, 29) Niti predstavljati si ne moremo, kako čudovito bo živeti pod to kraljestveno vlado. Zato je pomembno, da si še naprej pridobivamo biblijsko spoznanje in še bolje spoznamo Jezusa Kristusa.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 15 Čudeži, ki jih je Jezus storil, so bili splošno znani. Celo njegovi sovražniki so priznali, da je ‚naredil veliko znamenj‘. (Janez 11:47, 48)

^ odst. 17 Za razlago o tem, ali je Kristus umrl na kolu ali na križu, glej 155. in 156. stran v knjigi Dopovedovanje iz Svetega pisma, ki so jo izdali Jehovove priče.

[Okvir na strani 7]

ALI JE JEZUS VSEMOGOČNI BOG?

Veliko vernih ljudi pravi, da je Jezus Bog. Nekateri trdijo, da je Bog del trojice. Glede na ta nauk velja naslednje: »Oče je Bog, Sin je Bog in Sveti duh je Bog, pa vendar to niso trije Bogovi, ampak en Bog.« Za vse tri tudi velja, da so »enako večni in enakovredni«. (The Catholic Encyclopedia) Ali je takšno mišljenje pravilno?

Bog Jehova je Stvarnik. (Razodetje 4:11) Nima ne začetka ne konca ter je vsemogočen. (Psalm 90:2) Po drugi strani pa je Jezus imel začetek. (Kološanom 1:15, 16) Jezus je o Bogu govoril kot o svojem Očetu, saj je rekel: »Oče [je] večji od mene.« (Janez 14:28) Poleg tega je pojasnil, da za nekatere reči niso vedeli ne angeli ne on sam, ampak samo njegov Oče. (Marko 13:32)

Še več, Jezus je k svojemu Očetu molil: »Naj se zgodi tvoja volja, ne moja.« (Luka 22:42) H komu je Jezus molil, če ne k Nekomu, ki je bil višji od njega? Poleg tega ni Jezus obudil samega sebe, temveč ga je obudil Bog. (Apostolska dela 2:32) Očitno je torej, da si Oče in Sin nista bila enaka, niti preden je Jezus prišel na zemljo niti ko je živel na zemlji. Kaj pa zatem, ko je bil Jezus obujen v nebesa? V Prvem pismu Korinčanom 11:3 piše: »Kristusu je glava Bog.« Pravzaprav bo Sin vedno ostal podrejen Bogu. (1. Korinčanom 15:28) Sveto pismo torej kaže, da Jezus ni Vsemogočni Bog. Je Božji Sin.

Tako imenovana tretja oseba trojice – sveti duh – pa ni oseba. Elihu je v molitvi k Bogu rekel: »Duh Boga mogočnega me je storil.« (Job 33:4) Ta duh ni Bog; to je dejavna sila, ki jo Bog uporablja, da doseže vse, kar želi. S tem duhom je Bog ustvaril vesolje, zemljo in vse žive reči. (1. Mojzesova 1:2) Bog je s svojim svetim duhom navdihnil može, da so napisali Biblijo. (2. Petrovo 1:20, 21) Trojica torej ni svetopisemski nauk. * »Jehova naš Bog je en Jehova,« piše v Bibliji. (Marko 12:29)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 28 Za nadaljnje informacij glej brošuro Ali naj verjamemo v Trojico, ki so jo izdali Jehovove priče.

[Slika na strani 5]

Jezus je ob krstu postal Božji Maziljenec

[Slika na strani 7]

Jezus je svoje moči usmeril v delo, ki mu ga je dodelil Bog

[Slika na strani 7]

Jezus je danes mogočen Kralj