Jehovova beseda je živa

Poudarki Prve knjige letopisov

MINILO je kakih 77 let, odkar so se Judje vrnili iz babilonskega pregnanstva v svojo domovino. Tempelj, ki ga je dal ponovno zgraditi upravitelj Zerubabel, sedaj stoji že 55 let. Glavni razlog, zakaj so se Judje vrnili, je ta, da obnovijo pravo čaščenje v Jeruzalemu. Toda ljudstvo ni preveč goreče za Jehovovo čaščenje. Spodbuda je nujno potrebna, in ravno to ponuja biblijska knjiga, imenovana Prva knjiga letopisov.

Prva knjiga letopisov obsega, če ne štejemo rodovniškega zapisa, približno 40-letno obdobje, od smrti kralja Savla do smrti kralja Davida. Knjigo je najverjetneje napisal duhovnik Ezra leta 460 pr. n. št. Prva knjiga letopisov nas zanima, ker iz nje bolje spoznamo, kakšno je bilo čaščenje v templju, poleg tega pa nam postreže s podrobnostmi o rodovni liniji Mesija. Njeno sporočilo nam kot del navdihnjene Božje Besede krepi vero in veča razumevanje Biblije. (Hebrejcem 4:12)

POMEMBEN ZAPIS IMEN

(1. letopisov 1:1–9:44)

Podroben rodovniški seznam, ki ga je sestavil Ezra, je nujen vsaj iz treh razlogov: zagotavlja, da samo pooblaščeni možje služijo kot duhovniki, pomaga določiti rodovno dediščino in ohranja zapis rodovnika, ki vodi vse do Mesija. Ta zapis povezuje Jude z njihovo zgodovino prav do prvega človeka. Deset rodov je od Adama do Noeta in naslednjih deset do Abrahama. Po tem, ko so našteti Izmaelovi sinovi, sinovi Abrahamove priležnice Keture ter Ezavovi sinovi, se pripoved osredotoči na rodovno linijo dvanajstih Izraelovih sinov. (1. letopisov 2:1)

Obširen zapis je namenjen Judovim potomcem, saj ti sestavljajo kraljevo rodovno linijo Davida. Od Abrahama do Davida je 14 rodov, in enako tudi od Davida do pregona v Babilon. (1. letopisov 1:27, 34; 2:1–15; 3:1–17; Matej 1:17) Ezra nato našteje potomce rodov na vzhodnem delu Jordana, potem pa rodovno linijo Levijevih sinov. (1. letopisov 5:1–24; 6:1) Nato povzame še nekatere druge rodove na zahodnem delu Jordana ter podroben rodovnik Benjamina. (1. letopisov 8:1) Našteta so tudi imena prvih prebivalcev Jeruzalema, ki so prišli iz babilonskega ujetništva. (1. letopisov 9:1–16)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:18 – Kdo je bil Šelahov oče – Kenan ali Arpaksad? (Luka 3:35, 36) Šelahov oče je bil Arpaksad oziroma Arpahšad. (1. Mojzesova 10:24; 11:12) Izraz »Kenanov« v Lukovem evangeliju 3:36 je morda popačenka besede »Kaldejci«. Če je tako, potem je v izvirniku  mogoče pisalo »[sin] Kaldejca Arpahšada«. Ali pa se imeni Kenan in Arpaksad nanašata na enega in istega človeka. Ne spreglejmo tudi dejstva, da izraz »[sin] Kenanov« v nekaterih rokopisih ni omenjen.

2:15 – Ali je bil David sedmi Jesejev sin? Ne. Jesej je imel osem sinov in David je bil najmlajši. (1. Samuelova 16:10, 11; 17:12) Eden od Jesejevih sinov je očitno umrl brez otrok. S tem ni imel nikakršnega vpliva na rodovniški zapis, zato je Ezra njegovo ime izpustil.

3:17 – Zakaj je Jekonijev sin Sealtiel v Lukovem evangeliju 3:27 poimenovan sin Nerijev? Sealtielov oziroma Šealtielov oče je bil Jekonija. Toda očitno se je Sealtiel poročil z Nerijevo hčerjo. Luka je Sealtiela, torej Nerijevega zeta, omenil kot njegovega sina, prav kakor je to storil pri Jožefu, ko ga je poimenoval kot sin Marijinega očeta Helija. (Luka 3:23)

3:17–19 – V kakšnem sorodstvu so bili Zerubabel, Pedaja in Sealtiel? Zerubabel je bil Pedajev sin, Pedaja pa je bil Sealtielov brat. Vendar je v Bibliji Zerubabel včasih poimenovan Sealtielov sin. (Matej 1:12; Luka 3:27) To je morda zaradi tega, ker je Pedaja umrl in je Zerubabela vzgojil Sealtiel. Ali pa se je morda Pedaja, glede na to, da je Sealtiel umrl brez otrok, poročil z njegovo ovdovelo ženo in se jima je kot prvi otrok rodil Zerubabel. (5. Mojzesova 25:5–10)

5:1, 2 – Kaj je pravica prvorojenstva pomenila za Jožefa? To je pomenilo, da je Jožef prejel dvojni del dediščine. (5. Mojzesova 21:17) Tako je postal oče dveh rodov – Efraimovega in Manasejevega. Drugi Izraelovi sinovi so bili očetje le po enega rodu.

Pouk za nas:

1:1–9:44. Rodovnik resničnih ljudi je dokaz, da celotna ureditev pravega čaščenja temelji na dejstvu, in ne na mitu.

4:9, 10. Jehova je odgovoril na gorečo molitev Jabeza, ki je prosil, da bi se njegovo ozemlje povečalo na miren način, tako da bi lahko na njem živelo še več bogaboječih ljudi. Tudi mi bi morali, medtem ko goreče sodelujemo pri delu pridobivanja učencev, iskreno moliti, da bi bilo Božjih častilcev še več.

5:10, 18–22. V dneh kralja Savla so rodovi vzhodno od Jordana premagali Hagarence, čeprav je bilo teh več kot dvakrat več. Pogumni možje iz teh rodov so jih premagali zato, ker so zaupali Jehovu in pri njem iskali pomoč. Tudi mi povsem zaupajmo Jehovu, ko bijemo duhovni boj proti mnogo številčnejšim sovražnikom. (Efežanom 6:10–17)

9:26, 27. Leviti, ki so bili »vratarji« (SSP), so imeli zelo odgovorno nalogo. Imeli so ključ od vhoda v svete tempeljske prostore. Izkazali so se za zaupanja vredne, ko so vsak dan odpirali vhodna vrata. Nam je zaupana odgovornost, da iščemo ljudi na našem področju in jim pomagamo, da se pridružijo Jehovovemu čaščenju. Ali se ne bi morali tudi mi izkazati za zanesljive in vredne zaupanja, prav kakor so se levitski vratarji?

 DAVID KRALJUJE

(1. letopisov 10:1–29:30)

Pripoved se začne s poročilom o tem, kako kralj Savel in njegovi trije sinovi umrejo v boju s Filistejci na gori Gilboi. Jesejev sin David postane kralj nad Judovim rodom. Vojaki iz vseh rodov pridejo v Hebron in ga postavijo za kralja vsemu Izraelu. (1. letopisov 11:1–3) Kmalu zatem zavzame Jeruzalem. Kasneje Izraelci prenesejo skrinjo zaveze v Jeruzalem »z veselim ukanjem in z glasom roga in [. . .] z glasnim petjem pri psalmovih citrah in harfah«. (1. letopisov 15:28)

David želi za pravega Boga zgraditi hišo. Jehova to prednost prihrani za Salomona, z Davidom pa sklene zavezo za Kraljestvo. David se bojuje proti Izraelovim sovražnikom in Jehova mu naklanja eno zmago za drugo. Zaradi nezakonitega popisa prebivalstva umre 70.000 ljudi. David prejme od angela navodilo, naj Jehovu zgradi oltar, zato od Ornana Jebusejca kupi zemljo. Na tistem kraju prične ‚oskrbovati mnogo gradiva‘ za gradnjo ‚silno velike‘ zgradbe za Jehova. (1. letopisov 22:5) Organizira levitske službe, ki so tukaj opisane bolj podrobno kot kjer koli drugje v Svetem pismu. Kralj in ljudstvo velikodušno prispevata za tempelj. David po 40-letnem vladanju umre zadovoljen s ‚svojimi dnevi, bogastvom in častjo. In Salomon, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.‘ (1. letopisov 29:28)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

11:11 – Zakaj je tukaj omenjeno, da je bilo pobitih 300, in ne 800 ljudi, kot je to napisano v enaki pripovedi v Drugi Samuelovi knjigi 23:8? Poveljnik Davidovih treh najpogumnejših mož je bil Jasobeam oziroma Joseb Basebet. Druga dva junaka sta bila Eleazar in Sama. (2. Samuelova 23:8–11) Razlog, zakaj se pripovedi razlikujeta, je najbrž ta, da govorita o dveh različnih dejanjih, ki jih je storil isti človek.

11:20, 21 – Kakšen položaj je imel Abisaj v primerjavi z Davidovimi tremi glavnimi pogumnimi možmi? Abisaj ni bil eden od treh najpogumnejših mož, ki so služili Davidu. Toda, kot je zapisano v Drugi Samuelovi knjigi 23:18, 19, SSP, je poveljeval 30 vojakom in se je od vseh njih najbolj odlikoval. Abisaj se je po slovesu kosal s tremi glavnimi pogumnimi možmi, saj je storil mogočno delo, podobno Jasobeamovemu.

12:8 – V kakšnem smislu so bila obličja Gadovih vojakov »kakor levja«? Ti pogumni možje so spremljali Davida v pustinji. Zrasli so jim dolgi lasje, zaradi česar so bili videti nasilni in podobni levom.

13:5 – Kaj je ‚egiptovski potok‘? Nekateri menijo, da se ta izraz nanaša na rokav Nila, toda na splošno se razume, da gre za »hudourniško egiptovsko strugo« (NW) – dolga soteska, ki zaznamuje jugozahodno mejo Obljubljene dežele. (4. Mojzesova 34:2, 5; 1. Mojzesova 15:18)

16:30 – Kaj pomeni ‚trepetati‘ pred Jehovom? V hebrejščini izraz, ki je preveden s ‚trepetati‘, dobesedno pomeni ‚imeti hude bolečine‘ in je tukaj uporabljen figurativno ter nakazuje na spoštljiv strah pred Jehovom in veliko spoštovanje do njega.

 16:1, 37–40; 21:29, 30; 22:19 – Kako je bilo urejeno čaščenje v Izraelu od takrat, ko so skrinjo zaveze prinesli v Jeruzalem, do takrat, ko je bil zgrajen tempelj? Preden je David prinesel skrinjo zaveze v Jeruzalem in jo namestil v šotor, ki ga je naredil, ta že veliko let ni bila v shodnem šotoru. Potem ko so jo premestili v Jeruzalem, je ostala v tamkajšnjem šotoru. Shodni šotor je bil v Gibeonu, kjer so veliki duhovnik Zadok in njegovi bratje darovali žrtve, kot jih je določala Postava. To se je nadaljevalo, vse dokler ni bil tempelj v Jeruzalemu dokončno zgrajen. Potem so shodni šotor prinesli iz Gibeona v Jeruzalem, skrinjo zaveze pa postavili v Najsvetejše v templju. (1. kraljev 8:4, 6)

Pouk za nas:

13:11. Ko se naš trud izkaže za brezuspešen, se ne bi smeli razjeziti in za to kriviti Jehova, ampak bi morali pretehtati razmere in skušati dognati, zakaj je prišlo do neuspeha. David je to nedvomno storil. Iz svoje napake se je nekaj naučil in kasneje uspešno in pravilno prenesel skrinjo zaveze v Jeruzalem. *

14:10, 13–16; 22:17–19. Preden storimo kakršen koli korak, ki bi vplival na našo duhovnost, bi se morali vedno obrniti v molitvi na Jehova in iskati njegovo vodstvo.

16:23–29. Čaščenje Jehova bi moralo biti naša prva skrb v življenju.

18:3. Jehova izpolni to, kar obljubi. Po Davidu je izpolnil obljubo, da bo Abrahamovemu semenu dal vso Kanaansko deželo, ki se razteza »od reke Egiptovske do one reke velike, reke Evfrata«. (1. Mojzesova 15:18; 1. letopisov 13:5)

21:13–15. Ker je Jehova občutljiv na trpljenje svojega ljudstva, je angelu naročil, naj nadlogo ustavi. Res, »veliko je usmiljenje njegovo«. *

22:5, 9; 29:3–5, 14–16. David sicer ni dobil naloge, da zgradi Jehovov tempelj, vendar je pokazal radodarnega duha. Zakaj? Zato, ker se je zavedal, da ima vse, kar si je pridobil, zaradi Jehovove dobrote. Podoben občutek hvaležnosti bi moral tudi nas spodbuditi k radodarnemu duhu.

24:7–18. Ko se je Jehovov angel prikazal Zahariju, očetu Janeza Krstnika, in je objavil rojstvo Janeza, je Zaharija opravljal delo, ki ga je uvedel David, ko je ustanovil ureditev 24 duhovniških oddelkov. Zaharija je bil kot član »Abijevega oddelka« takrat na vrsti, da služi v templju. (Luka 1:5, 8, 9) Pravo čaščenje je povezano z zgodovinskimi, in ne mitološkimi liki. Blagoslovljeni bomo, če bomo zvesto sodelovali z ‚zvestim in preudarnim sužnjem‘ pri današnjem dobro organiziranem Jehovovem čaščenju. (Matej 24:45)

Služimo Jehovu »z radovoljnim duhom«

Prva knjiga letopisov ne vsebuje samo rodovniškega zapisa. Vsebuje tudi pripoved o tem, kako je David prinesel skrinjo zaveze v Jeruzalem, o njegovih velikih zmagah, o pripravah za gradnjo templja in ustanavljanju levitskih duhovniških oddelkov. Vse, kar je Ezra zapisal v Prvo knjigo letopisov, je Izraelcem prav gotovo koristilo in jim pomagalo obnoviti gorečnost za Jehovovo čaščenje v templju.

Kako lep zgled je David v tem, da mu je bilo čaščenje Jehova najpomembnejše v življenju! Ni iskal posebnih koristi zase, ampak se je trudil izpolnjevati Božjo voljo. Tudi mi smo spodbujeni, da živimo po njegovem nasvetu, naj služimo Jehovu »z nerazdeljenim srcem in z radovoljnim duhom«. (1. letopisov 28:9)

[Podčrtni opombi]

[Tabela/slike na strani 8–11]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Rodovi od Adama do Noeta (1056 let)

4026 pr. n. št. Adam

130 let ⇩

Set

105 ⇩

Enos

90 ⇩

Kenan

70 ⇩

Mahalalel

65 ⇩

Jared

162 ⇩

Enoh

65 ⇩

Metuselah

187 ⇩

Lameh

182 ⇩

2970 pr. n. št. rojen NOE

Rodovi od Noeta do Abrahama (952 let)

2970 pr. n. št. Noe

502 leti ⇩

Sem

100 ⇩

POTOP 2370 pr. n. št.

Arpaksad

35 ⇩

Šelah

30 ⇩

Heber

34 ⇩

Peleg

30 ⇩

Regu

32 ⇩

Serug

30 ⇩

Nahor

29 ⇩

Terah

130 ⇩

2018 pr. n. št. rojen ABRAHAM

Od Abrahama do Davida: 14 rodov (911 let)

2018 pr. n. št. Abraham

100 let

Izak

60 ⇩

Jakob

ok. 88 ⇩

Juda

⇩

Perez

⇩

Hezron

⇩

Ram

⇩

Aminadab

⇩

Nahson

⇩

Salmon

⇩

Boaz

⇩

Obed

⇩

Jesej

⇩

1107 pr. n. št. rojen DAVID