‚Ljubezen vsakega od vas se krepi‘

LETA 2004 je Japonsko doletelo kar nekaj naravnih nesreč, med njimi tajfuni, poplave in potresi. Hudo so prizadele življenje mnogih ljudi, tudi Jehovovih prič. (Propovednik 9:11) Toda te katastrofe so Pričam ponudile priložnost, da drug drugemu izkažejo bratoljubje. (1. Petrovo 1:22)

Julija je denimo zaradi močnega deževja neka reka v osrednjem delu Japonske prestopila svoje bregove. Poplava je poškodovala več kot 20 domov Jehovovih prič. V eni kraljestveni dvorani je voda narasla do približno enega metra. Priče iz sosednjih občin so nemudoma priskočili na pomoč. Na stotine prostovoljcev je počistilo hiše, polne blata. Kraljestveno dvorano so popolnoma očistili in popravili v samo dveh tednih.

Isto področje je 23. oktobra prizadel potres z močjo 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Življenje je izgubilo najmanj 40 ljudi, več kot 100.000 pa jih je moralo zapustiti svoj dom. Ostali so brez vode, goriva in elektrike. Čeprav je bil epicenter potresa le 50 kilometrov stran od prenovljene kraljestvene dvorane, ta ni utrpela nobene škode. Takoj so jo preuredili v začasno središče za pomoč. Krščanski nadzorniki so hitro preverili, ali so njihovi soverniki na varnem, in z olajšanjem so ugotovili, da nihče izmed njih ni umrl ali bil poškodovan. Navsezgodaj naslednjega jutra je šest Prič, ki so bili žrtve julijskih poplav, z vso vnemo prostovoljno prinašalo hrano in vodo na prizadeto področje. V samo nekaj urah po potresu so bile osnovne življenjske potrebščine že na voljo.

»Žrtve poplav so na to, da so sedaj lahko pomagali ljudem, ki jih je prizadel potres, gledali kot na priložnost, da izrazijo hvaležnost za pomoč, ki so jo že prej sami prejeli,« poroča neki nadzornik. »Neutrudno so delali od ranega jutra do pozne noči. In njihov obraz je kar žarel od sreče!«

Vezi ljubezni, s katero je povezana krščanska bratovščina Jehovovih prič, ne morejo ogroziti niti poplave niti potresi. Prav nasprotno, ko pride do takšnih nesreč, se kristjanom dogaja to, kar je apostol Pavel rekel sovernikom v Tesaloniki: »Ljubezen, ki jo vsak od vas čuti do drugih, se krepi.« (2. Tesaloničanom 1:3)